Veličastni Fabergé in kulturna dediščina ruske umetnosti v Novi Gorici

• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Dr. Riana Benko, ki že več let preučuje Fabergéja in njegovo umetnost, je ponudila izrčpno pripoved o samih začetkih znanega draguljarja, ki so kasneje sprožili celo verigo umetniških stvaritev, in izpostavila najpomembnejše izdelke, ki so se zapisali v zgodovino carske Rusije tako ali drugače.

Med drugim smo izvedeli, da je prvo velikonočno jajce (najbolj prepoznavni simbol Fabergéja) ustvaril po naročilu ruskega carja Aleksandra III. kot velikonočno darilo za njegovo ženo Marijo Fjodorovno. Carica je bila tako navdušena nad darilom, da je Fabergéja takoj postavila za dvornega draguljarja in ga prosila, naj vsako leto izdela takšno jajce, vendar naj bo vsakokrat unikatno in neponovljivo.

To tradicijo je ohranil tudi naslednji ruski car, Nikolaj II. Seveda je slava znanega draguljarja vedno bolj rasla, zato je dobival veliko naročil iz vseh strani, njegovo podjetje pa je z vsakim letom postalo večje.

Njegova zgodba se je žalostno končala kmalu po oktobrski revoluciji leta 1917, ko je zbežal iz države in si v Evropi nikakor ni opomogel od vseh revolucionarnih pretresov, konca carske Rusije in tudi kmalu umrl. Boljševiki pa so njegova neprecenljiva dela prodali v tujino, in jih raztresli po vsem svetu. 

Vendar njegova zapuščina ni umrla, v sodobnem času so njegovi umetnosti posvečeni muzeji, razstave in tudi množica knjig. Dr. Riana Benko je tudi sama napisala knjigo, ki je sicer izšla v manjšem obsegu za prijatelje, eden izmed pozivov, da se je usmerila v to veliko umetnost, pa leži v dejstvu, da ima tudi sama ruske korenine in je bila rojena v Rusiji.

Dvorana Goriške knjižnice je bila prijetno napolnjena in obiskovalci so imeli možnost vpogleda (pa tudi otipa) najrazličnejših umetniških izdelkov Fabergé.

Predavanje je popestrila tudi poezija Puškina v izvedbi dveh članic Goriškega literarnega kluba Govorica, ki sta jo predstavili v originalni izvedbi in slovenskem prevodu. Sabina Vostner, ki ima ravno tako ruske korenine, pa je za konec (in tudi začetek) dodala še par svojih skladb v ruščini, in celo uglasbila eno izmed Puškinovih pesmi.