Na mrzel dan 2. marca 1831 se je v cerkvi Velikega Vnebovzetja pri Nikitskih vratih v Moskvi zbrala množica ljudi: vsi so želeli videti poroko Aleksandra Puškina in prve moskovske lepotice Natalije Gončarove. Toda vstop je bil dovoljen le sorodnikom in bližnjim prijateljem.
Med poročnim obredom so nad glavama neveste in ženina držali pozlačeni srebrni poročni kroni, okrašeni z biseri, diamantnimi križi in emajliranima podobama svete Katarine in svetega Jurija. Obstaja legenda, da je ti poročni kroni nekoč naročil knez Grigorij Potemkin za svojo poroko s.... cesarico Katarino II.!
Zdelo se je, da vse nasprotuje tej poroki: dan pred poroko je umrl pesnikov prijatelj Anton Delvig, poroke ni bilo mogoče izvesti v cerkvi, kjer je bila prvotno načrtovana, in so morali nujno poiskati nadomestno, poleg tega pa je na dan poroke pesnikova bodoča tašča rekla, da poroke ne bo - nevesta namreč ni imela sredstev, da bi se s kočijo odpeljala v cerkev.
Kljub temu se je poroka zgodila. Vendar so jo spremljala slaba znamenja. Pogasla je poročna sveča v Puškinovih rokah. Zaljubljenca sta bila tako vznemirjena, da jima je padel eden od poročnih prstanov - pesnik ga je moral pobrati. Po besedah prič so številna neprijetna naključja Puškina za kratek čas spravila iz ravnotežja, vendar sta mladoporočenca kmalu odšla v Sankt Peterburg ter pozabila na znamenja in vraževerja.
Leta 1931 so sovjetske oblasti cerkev zaprle, poročni kroni pa sta bili preneseni v orožarno, kjer jih hranijo še danes. Do 30. junija sta na ogled na razstavi "Puškin. 225" v Državnem muzeju Puškina v Moskvi.
Tukaj pa si lahko preberete več o velikem možu ruske kulture Aleksandru Puškinu!
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
