Pesmi Sergeja Jesenina v slovenščini zvenijo celo bolj romantično kot v ruščini

Avtor Valerij Maljcev predstavlja svoj projekt Prepletanje korenin.

Avtor Valerij Maljcev predstavlja svoj projekt Prepletanje korenin.

Maksim Pjatkin in Aleksander Menšagin
Ruski pogled na Slovenijo razkriva, da Ruse v Sloveniji privlačijo tako naravne kot kulturne znamenitosti, všeč jim je, ker je Slovenija “žepna” država, zato lahko v enem dnevu obdelajo tako gore kot morje, poleg tega ne morejo prehvaliti niti slovenske hrane in pijače.

Spletni portal Lepota Balkana je objavil intervju z Valerijem Malcevim, ruskim strokovnjakom za stike z javnostjo, ki se je v okviru meseca Slovenije v Centru slovanskih kultur v Vseruski knjižnici za tujo literaturo Rudomino predstavil z razstavo fotografij iz Slovenije pod naslovom Prepletanje korenin. O razstavi smo na naši strani že poročali, intervju z njim pa objavljamo predvsem zato, ker je iz njegovega pripovedovanja lepo vidno, zakaj postaja Slovenija čedalje bolj privlačna za Ruse.

–  Kdaj in kako je v vaše življenje vstopila Slovenija?

Moja žena je zrasla ob morju in gorah, sam pa ljubim reke in jezera. Ko sva pred tremi leti izbirala mesto za novo potovanje v Evropi, sva se odločila za Slovenijo. Šlo je za zavestno izbiro. V Slovenijo sva se odpravila, da bi se zaljubila vanjo, kar se je tudi zgodilo. Takrat sva začela z “osvajanjem” slovenskih lepot in znamenitosti. Konec koncev se Slovenija nahaja dobesedno na stičišču kultur. Ozemlje celotne države, od severa do juga (od Avstrije do Hrvaške), lahko brez naglice z avtom prevozite v 4 urah, od vzhoda do zahoda (od Madžarske do Italije) pa v času 5 ur.

– Če rečem Slovenija, kakšna je vaša prva asociacija?

Slovenija je dobronamerna in deloholična država, država, v kateri ljudem veliko pomeni vse, kar je povezano z domom. Najpomembnejša značilnost Slovenije je njeno tiho dostojanstvo. To, da je Slovenija na splošno majhna država, jo dela še dodatno privlačno. Različne naravne in kulturne znamenitosti se tukaj ne nahajajo samo blizu, pač pa dobesedno v neposrednem sosedstvu.

Vir: Valerij MaljcevVir: Valerij Maljcev

– Kateri pa je vaš najljubši kraj v Sloveniji?

Več jih je. To sta legendarni jezeri Bohinj in Bled (zame osebno v tem vrstnem redu), soteska Vintgar s smaragdno zeleno vodo, starinska cerkev v Hrastovljah in seveda nekaj podzemskih jam – Jama Pivka, Škocjanske jame in Postojnska jama, Tromostovje v Ljubljani, elegantne ulice Pirana in Ptuja, slikovita okolica Rogaške Slatine ter Kobariški muzej, podjetje za izdelavo in restavriranje orgel ŠKRABL in Kobilarna Lipica ... Zelo impresivna je seveda tudi lepota Triglavskega narodnega parka ter Ruska kapelica na prelazu Vršič. Priporočam, da prav s teh točk na karti Slovenije začnete spoznavanja s to državo.

- Poleti načrtujete potovanje ruskih blogerjev in novinarjev v Slovenijo?

Fotografska razstava Pletenje korenin bo dobila svoje nadaljevanje v precej nepričakovani obliki. Odločili smo se, da bomo junija in julija 2017 po krajih, na katerih so nastale fotografije, organizirali avtomobilsko eko-potovanje, v katerem bodo sodelovali priljubljeni ruski blogerji in novinarji. Po prvih ocenah gre za ljudi s kar milijonskim občinstvom!

V ekskurziji pričakujemo sodelovanje električnih avtomobilov, del poti pa bomo opravili s kolesi in peš. Poskusno vožnjo smo opravili že septembra 2016. Pravim vam – zelo razburljivo potovanje! Pot ekološkega avtomobilskega potovanja bo potekala po cestah, ki so speljane v obliki simbolnih črk L,O,V,E (gre za črke, ki so del imena države SLOVENIJA). Pot vključuje kraje in znamenitosti, ki so pomembni tako s turističnega kot poslovnega vidika in po našem mnenju predstavljajo nacionalne tradicije ter sodobni potencial Slovenije.

Sijoče koruzno bogastvo: Brestovica.  Vir: Valerij MaljcevSijoče koruzno bogastvo: Brestovica. Vir: Valerij Maljcev

Program avtomobilske eko-ekskurzije vključuje srečanje z umetniki, glasbeniki, mnenjskimi voditelji, investitorji in lastniki podjetij, ki so odprti in zainteresirani za razvoj podjetništva. Načrtujemo, da bodo  ruski novinarji in blogerji o avtomobilski eko-ekskurziji pisali v svojih blogih, v vodilnih ruskih medijih ter na spletnih portalih. Mislim, da bomo uspeli izdati tudi turistični vodič, v katerem bomo podrobno opisali vse posebnosti eko-ekskurzije in naše LOVE-poti. Gre za obsežen, dolgoročen in vseevropski projekt. Trenutno se ukvarjamo z iskanjem in izbiro partnerjev.

– Kako pa Slovenci po vaše sprejemajo ruske turiste?

Prijateljski so tako Rusi do Slovencev kot Slovenci do Rusov. Nenazadnje sta si naša naroda blizu po jeziku, kulturi in tradiciji. V Sloveniji je relativno malo ruskih turistov. Naši sonarodnjaki po številu zaostajajo za Italijani, Nemci, Avstrijci, Čehi. Veliko je, na primer, tudi ukrajinskih turistov. Še posebej veliko je Kitajcev (zlasti v turistično najbolj priljubljenih mestih ter v prestolnici Ljubljani). Gostitelji imajo enak odnos do vseh obiskovalcev – so mirni. Slovensko gostoljubje zelo spominja na rusko gostoljubje. Seveda je treba upoštevati, da gre vseeno za evropsko mentaliteto.

Sonce je včasih v napoto: Piran. Vir: Valerij MaljcevSonce je včasih v napoto: Piran. Vir: Valerij Maljcev

- Med predstavitvijo svoje razstave ste dejali, da se natančno leto dni učite slovenskega jezika. Se ga je preprosto naučiti?

Rekel bi, da je istočasno lahko in težko. Po eni strani imamo veliko skupnih korenin, podobno morfologijo, razumljiv vrstni red besed in predlogov. Po drugi strani so poudarki v na prvi pogled razumljivih besedah skorajda vedno drugačni, kot smo navajeni Rusi. Treba je tudi povedati, da je v slovenščini mnogo besed iz nemščine in italijanščine. Zame osebno je bila zelo težka dvojina (obstaja poleg ednine in množine). Tudi izgovorjava slovenskih besed zahteva posebno pozornost: soglasniki so mehki, samoglasniki pa imajo zanimiv balkanski “priokus”. Rekel bi, da je slovenski jezik zelo zanimiv. Verjetno bodo številni bralci presenečeni nad mojo ugotovitvijo. Verjemite mi: pesmi Sergeja Jesenina v slovenščini po mojem mnenju zvenijo celo bolj romantično kot v ruščini.

Čudovito in občudovanja vredno opoldne: Triglavski narodni park.  Vir: Valerij MaljcevČudovito in občudovanja vredno opoldne: Triglavski narodni park. Vir: Valerij Maljcev

– Rekli ste, da se “kultura in tradicija Slovenije presenetljivo ujemata s kulturo in tradicijo Rusije, vendar pa se slovenska zgodovina ujema tudi s zgodovino vse Evrope”. Ali je takšna kombinacija sploh mogoča?

Seveda je mogoča. Nihče nam nikoli ne bo mogel vzeti naših skupnih slovanskih korenin. Hkrati nihče ne more zanikati vseevropske zgodovine, del katere sta brez dvoma tako Slovenija kot Rusija.

– Kaj bi svetovali poskusiti od kulinaričnih specialitet?

Med kuharske znamenitosti bi zagotovo uvrstil gobovo juho (juha iz jurčkov v krožniku iz kruha). Zelo dober je tudi bograč, ki ga v originalnih medenih posodah dolgo kuhajo na malem ognju. Všeč mi je tudi krompir s skuto (imenujejo ga čompe). Obvezno je treba poskusiti tudi slovenske sladice (vse imajo precej vesela imena): potica, gibanica (z vanilijo, skuto, makom, rozinami in jabolki), kremšnita (sladica iz listnatega testa in vanilijevo kremo). Da bi ohranili dobro voljo, je sem ter tja dobro srkniti   malo vilijamovke (tradicionalno slovensko domače žganje iz hruške).

- Kakšne izkušnje in vtise bi veljalo iskati v Sloveniji?

Svojega mnenja nočem vsiljevati nikomur, vendar bi rekel, da se v Slovenijo splača potovati, da bi ocenili lepoto Julijskih Alp, začutili sladkoben vonj Jadranskega morja in se naužili arhitekturne veličine ter dekorativnosti kraških jam. Lahko se pozdravite v termah z mineralno vodo in degustirate tamkajšnja vina in mesne jedi. V Slovenijo je treba potovati, če želite dejansko razumeti pomen besed “vedrina”, “spokojnost” in “pomiritev”.

Celoten tekst je mogoče prebrati na spletni strani http://krasotabalkan.ru/valeriy-malcev-o-bezmyatezhnoy-krasot/.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.