Rusko-ameriški pisatelj Vladimir Nabokov, ki je v Ameriki predaval študentom slavistike, je priznal, da ne more prevesti te besede, ki jo sicer razume vsak Rus.
Kaj je pošlost'? Nabokov je besedo skušal razložiti takole: "Odprite poljubno revijo – in zagotovo najdete kaj podobnega takšni sliki: družina je ravnokar kupila radijski sprejemnik (avtomobil, hladilnik, jedilni pribor – ni pomembno, kaj), mama je od veselja zaploskala z rokami, otroci se gnetejo okoli z odprtimi usti, malček in kuža pa se držita roba mize, kamor so postavili idola … nekoliko bolj ob strani pa zmagoslavno stoji očka, ponosni darovalec. Globoka pošlost' takšne reklame ne izhaja iz lažnega poveličevanja vrednosti tega ali onega uporabnega predmeta, ampak iz predpostavke, da je največja sreča lahko kupljena in da takšen nakup lahko oplemeniti kupca."
"Ta beseda označuje trivialnost, vulgarnost, seksualno razpuščenost in brezdušje," dodaja Svetlana Boym, profesorica na harvardski univerzi.
Na nemški Wikipediji je objavljen poseben članek, posvečen besedi nadryw: to je ključni pojem za ruskega pisatelja Fjodorja Dostojevskega. Ta beseda opisuje nenadzorovan čustven izbruh, ko človek na dan privleče globoko potlačena intimna čustva.
Poleg tega nadryv Dostojevskega označuje situacijo, ko se junak tako preda razmišljanju, da lahko v svoji duši najde to, česar v njej sploh ali pa skoraj ni. S to besedo se zato pogosto izražajo navidezna, pretirana ali izkrivljena čustva. V romanu Bratje Karamazovi pa lahko celo najdemo poglavje, naslovljeno "Nadryvi".
O tem pojavu je pisal sovjetski pisatelj Sergej Dovlatov v članku "To neprevedljivo hamstvo": "Hamstvo ni nič drugega, kot grobost, predrznost in nesramnost, hkrati pomnoženo z nekaznovanostjo." Po mnenju Dovlatova hamstvo ubija ravno z nekaznovanostjo, proti njemu se ni moč boriti, pred njim se lahko le umaknemo. "Deset let že živim … v brezumnem, čudovitem, groznem New Yorku in vsi se čudijo odsotnosti hamstva. Tam se lahko z vami zgodi kar koli, ampak hamstva vseeno ni. Lahko vas ugrabijo, ampak vrat vam pred nosom ne bodo zaprli," dodaja pisatelj.
Nekateri jezikoslovci menijo, da je to besedo izumil pisatelj Fjodor Dostojevski, ki jo je prvič v prenesenem pomenu uporabil v povesti Dvojnik. Stuševati se pomeni postati manj opazen, umakniti se v ozadje, izgubiti svojo vidno vlogo, neopazno oditi, se zmesti v neprijetni ali nepričakovani situaciji.
To rusko besedo lahko prevedemo kot "čustvena bolečina" ali "melanholija", čeprav ta dva pomena ne izražata povsem točno globine pomena besede. Vladimir Nabokov je pisal: "Niti ena angleška beseda ne izrazi vseh odtenkov besede toska." To je občutek velike duševne bolečine brez kakšnega posebnega razloga … je nejasna duševna bolečina, nerazumljiva tesnoba, nostalgija, ljubezenska šibkost.
Beseda izhaja iz ruskega glagola "biti". Filozofski pomen v rusko-angleških slovarjih se pogosto prevaja kot "obstoj", čeprav bytije ni zgolj življenje ali obstajanje, ampak obstoj objektivne realnosti (vesolja, narave, snovi), neodvisno od zavesti človeka.
Eliot Borenstein, profesor slavistike na univerzi v New Yorku, je skušal dobesedno pojasniti bespredel – "brez omejitev in ločnic", prevajalci pa besedo pogosto zamenjujejo s sopomenko "brezzakonje". Pomen te besede pa je ruskem jeziku veliko bolj širok: to je ocena dejanj človeka, ki ne krši le zakonskih norm, ampak tudi etične.
Pojasniti ljudem drugih nacionalnosti, kaj pomeni avos', je izjemno težko. Mnogi menijo, da je avos' skoraj glavna ruska nacionalna lastnost. Upati na avos' pomeni delati nekaj za srečo, za vsak primer, ne da bi vložili veliko truda.
Tako so se v srednjeveški Rusiji imenovali ljudje, ki so se prostovoljno odrekali posvetnih dobrin v Kristusovem imenu. Takšni ljudje so imeli podobo norčka, živeli so kot potepuhi, da bi dosegli notranji mir in zmago nad izvorom vseh grehov – ponosom. Ljudje so jih cenili, saj so bili prepričani, da so zbližani z Bogom, poslušali so njihova mnenja in prerokbe, včasih pa so se jih tudi bali.
Mnogim jezikom težavo predstavlja tudi ta beseda. V angleščino se pogosto prevaja kot dosežek, čeprav ima še druge pomene. Podvig ni le rezultat ali dosežek zadanega cilja, ampak je plemenito, junaško ravnanje v posebej težkih okoliščinah. V ruski literaturi lahko pogosto srečamo omembe vojaških podvigih in celo podvige znanstvenikov. Tukaj smo Slovenci na boljšem v primerjavi s tujci, saj tudi v slovenščini obstaja beseda podvig, ravno s podobnim pomenom (op. p.).
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.