Ruski boršč in slovenska jota – okusna bratranec in sestrična

Slovensko joto sem poskusila drugi dan, ko sem prvič prišla v Slovenijo. To je bilo v majhni gostilni na poti na Vršič. Imena gostilne se ne spomnim, vendar bi si ga morala zapomniti, saj sta bila kakovost jedi in odnos neprecenljiva.

Pri joti me niso navdušili le okus, hranljivost in toplota, ki sem jo potrebovala po dolgi poti in gorskem mrazu. Navdušila me je tudi podobnost z babičinim borščem! Če poznate recept tradicionalnega boršča, ki vsebuje rdečo peso, se gotovo čudite. Na tem mestu se moramo malo ustaviti in se pogovoriti o boršču – natančneje, o njegovih različicah.

Tako kot vareniki je tudi boršč brez dvoma jed iz ukrajinske kuhinje, ki je postala sestavni del ruske kuhinje. Naše bližine z Ukrajinci ne more izkoreniniti nikakršna politična katastrofa. Ostajamo bližnji sorodniki ne glede na vse in za to ne potrebujemo posebnih dokazov.

Vir: FotoImedia

Izvorna ruska jed se imenuje šči, ki jo danes redko srečamo celo v tradicionalnih restavracijah z rusko kuhinjo. Kaj najdemo notri? Sezonsko zelenje, ki kipi v vroči vodi, z dodanimi začimbami in smetano. In to je vse. Boršč je druga stvar. Kuhanje boršča zahteva čas in ustvarjalnost. Pri tem lahko dodamo karkoli, tudi ribo. Glavni pogoj pa je zelje, sveže ali kisano, lahko tudi oboje. Zaradi ogromne površine in številnih narodov ruske države so se pojavile številne različice priprave boršča in njegove vsebine. To je povezano s podnebnimi razmerami in običaji narodov, ki živijo na ozemlju Ruske federacije. V Moskvi je boršč takšen, v Krasnodarju drugačen, na Uralu pa nekaj povsem tretjega. Jota pa je le ena. Se strinjate, da se tudi njena priprava nekoliko razlikuje po pokrajinah?

Boršč, ki ga pripravlja moja babica, je podoben joti kot nekakšen bratranec. Pasiran paradižnik, korenje in kislo zemlje namesto kisle repe. Moja babica v svoj prepoznavni boršč ne daje nobene pese, fižol pa obvezno!

Glavna lastnost te jedi sta nasitnost in toplota. Mimogrede, najokusnejši boršč sem jedla v Talinu. Verjetno zato, ker sem tudi takrat bila na dolgi poti in povsem premražena, v takšnih  pogojih pa je katera koli vroča hrana okusna (in pri tem ne žalim estonskih kuharjev!). Zaključek je jasen – izpeljanke boršča in jote (pa tudi soljanke, skobljanke in magariča) lahko srečamo pri mnogih slovanskih narodih, recepti pa so odvisni od tradicije in podnebnih lastnosti te ali one regije. Kar pa se tiče »tehničnih« lastnosti, tukaj ni kaj za dodati – v hladnem podnebju z dolgo zimo sta boršč s kislim zeljem ali jota preprosto nenadomestljiva.

Recept za povsem običajen boršč

Vir: Maria Rodionova

Osnovne sestavine:

1 rdeča pesa

2 čebuli

2 krompirja

2 korenja

1 zelje

8 paradižnikov

1 strok česna

800 g mesa

800 g piščanca

Priprava:

V pripravljeno vrelo jušno osnovo iz mesa in piščanca damo na tanko narezano peso in korenje. Kuhamo 30 minut, medtem pa paradižnike polijemo z vročo vodo in olupimo ter nadrobno nasekljamo čebulo. Paradižnik narežemo na kocke in ga damo na razgreto ponev z rastlinskim oljem. Po okusu lahko dodamo še limonin sok, malo sladkorja, popra in sol. Na hitro podušimo. Meso damo iz jušne osnove in narežemo, ter ga nato skupaj s paradižnikom vrnemo nazaj. Dodamo na kocke narezan krompir. Čez 15 minut v jušno osnovo dodamo še na tanko narezano zelje. Peso naribamo in jo podušimo na rastlinskem olju. Peso dodamo v boršč in do konca skuhamo. Preden jed postrežemo, lahko dodamo še česen in zelenje.

Dober tek!

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.