Kakšne sankcije lahko Nemčija uvede proti Rusiji

Strokovnjaki so večinoma prepričani, da Nemčija ne bo uvajala novih sankcij proti Rusiji. Če bi do tega prišlo, bi to lahko predstavljalo vojno.

Strokovnjaki so večinoma prepričani, da Nemčija ne bo uvajala novih sankcij proti Rusiji. Če bi do tega prišlo, bi to lahko predstavljalo vojno.

Reuters
Analitiki dvomijo, da bo Berlin uvedel nove sankcije proti Rusiji, a opozarjajo, da bi njihova uvedba lahko označevala prehod v »novo realnost« – v vojno.

Nemška vlada preučuje možnosti za uvedbo novih sankcij proti Rusiji, je poročal Wall Street Journal, ki se je skliceval na dobro informirani vir. Povod predstavlja zaostritev razmer v Siriji, za katero je po mnenju nemških zakonodajalcev kriva Rusija.

Vse mirno v Berlinu

Kaj v nemškem parlamentu menijo o novih omejitvah proti Rusiji, ni znano. A je predstavnik za stike z javnostjo nemškega zunanjega ministrstva Martin Schaefer 5. oktobra dejal, da predlogov o uvedbi sankcij proti Rusiji zaradi njene politike v Siriji niso obravnavali.

»Ne poznam nikogar v Berlinu ali kjerkoli drugje, ki bi dal takšen predlog,« je poudaril.

Podobno objavo informacij o morebitni uvedbi novih sankcij ocenjujejo v Moskvi. Dokler ni uradnih izjav, predmeta pogovorov ni. Kremelj že v osnovi meni, da pogovori o sankcijah niso konstruktivni. Ob tem tudi pravi, da Moskva ne krši mednarodnega prava v Siriji. »Ne pozabimo, da ima po mednarodnem pravu od vseh držav samo Ruska federacija legitimno osnovo za prisotnost oboroženih sil v Sirski arabski republiki,« je izjavil predstavnik za stike z javnostjo ruskega predsednika Dmitrij Peskov.

Sankcije proti Rusiji so leta 2014 uvedle ZDA, Evropska unija in nekatere druge države, v odgovor na dejanja Rusije v Ukrajini v zvezi s priključitvijo Krima. Sankcije so prizadele tako državna podjetja in banke kot tudi zasebna podjetja, ki so povezane z osebami, vpletenimi v konflikt z Ukrajino, med katerimi nekateri prihajajo iz ožjega kroga predsednika. Poleg tega so uvedli in podaljševali tudi omejitve dobave tehnologij in opreme za naftno in plinsko industrijo, Vojaško-industrijski kompleks ter blaga z dvojno rabo v Rusijo.

Nova realnost bi bila vojna

Strokovnjaki, s katerimi se je pogovarjala Gazeta.ru, dvomijo, da se bodo okrepile sankcije proti Rusiji. »Okrepitve sankcij zaradi zaostritve situacije v Siriji ne bo. Ta tema je umaknjena, kar se mene tiče,« je sporočil nemški politolog Alexander Rahr. Rahr je prepričan, da ni potrebno dajati prevelike pozornosti objavi časopisa The Wall Street Journal, ker ta že tradicionalno zavzema ostra stališča do Rusije.

Drugi Rahrov argument je, da novega vala sankcij ni za pričakovati, ker zasledovanje svojih geopolitičnih interesov neke države ne sme biti kaznovano na takšen način. Če se bo to zgodilo, se bo začela nova realnost. Po vsemu sodeč ima Rahr, ki vedno izbira skrajno korektne formulacije, v mislih vojno.

Na vprašanje Gazete.ru, ali ima Angela Merkel sama interes za uvedbo novih sankcij proti Rusiji, na primer zaradi zviševanja lastne podpore, ki je upadla zaradi problemov z migracijami, je Rahr odgovoril naslednje: »Javno mnenje v Nemčiji je pretežno proti podaljševanju sankcij, tudi v EU kot celoti sedaj narašča želja, da bi obnovili sodelovanje z Rusijo, zato Merkel od tega ne bi ničesar pridobila.«

Rahr ob tem vendarle priznava, da so tudi »stranke vojne« precej močne.

Nedavno je frakcija stranke Zveza liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE) v Evropski parlament vložila osnutek resolucije o reševanju sirske krize. Iz dokumenta sledi, da razmere v Alepu predstavljajo humanitarno katastrofo. Diplomatski napori naj bi propadli po ruski krivdi, svetovna skupnost pa naj zdaj ne bi več imela učinkovitih instrumentov za zagotovitev spoštovanja človekovih pravic. Resolucija predlaga uvedbo območja prepovedi poletov nad Alepom, da bi zagotovili humanitarno pomoč in evakuacijo ranjencev, ter pripravo načrta za uvedbo novih sankcij proti Rusiji.

Huje kot kadarkoli

Če bodo razmere v Siriji vendarle privedle do okrepitve sankcij Zahoda proti Rusiji, velikega učinka, denimo v gorivno-energetskem sektorju, ni za pričakovati. »Od uvedbe sankcij sta minili dve leti in huje ne more več biti. Naftna industrije se je prilagodila. Nujno potrebno opremo – tako nemško kot ameriško – se sedaj kupuje preko Indije in Kitajske,« pojasnjuje Viktor Kostjukov, vodilni analitik podjetja Algoritem – Gorivni integrator (Algoritm – Toplivij integrator).

Tudi ruskim potrošnikom elektronike in bele tehnike se ni potrebno bati vročice sankcij. Glavna proizvajalka elektronike na svetu – Kitajska – je v celoti prijateljska do Rusije.

Kar se tiče vojaško-industrijskega sektorja, proti kateremu je bila denimo uvedena prepoved na izvoz ruske vojaške tehnike in nekaterih vrst orožja, velik del držav EU in ZDA tako in tako ne predstavlja ključnih uporabnikov ruske obrambne industrije, pod sankcijami pa so že zdaj vsi veliki ruski proizvajalci v tej panogi, opaža Ivan Andrijevski, prvi podpredsednik Ruske zveze inženirjev.

Realen problem bi nastal, če bi zahodne države pozvale največje uvoznike ruskega orožja, da prenehajo s trgovskimi posli z Moskvo, ob čemer bi jim zagrozili s prekinitvijo programov o sodelovanju.

Po podatkih državne korporacije Rosteh je Rusija v osmih mesecih leta 2016 izvozila za 7 milijard dolarjev orožja in vojaške tehnike. Portfelj naročil državne družbe Rosoboroneksport znaša 46 milijard dolarjev.

Najhuje bo bankirjem

Najbolj strašna stvar, ki jo lahko naredi Zahod, je okrepitev prepovedi na področju financ. Zaradi tega bi lahko trpele vse oblike poslov. Vlada in Centralna banka pri domačih podjetjih nista zmogli nadomestiti poceni in dolgotrajnega denarja, ki ga je bilo mogoče dobiti na mednarodnih kapitalskih trgih.

»Zahod je uvedel sankcije proti državnim bankam, takšna je bila logika. Zasebne banke pri pretoku kapitala niso bile omejene. Če pa bodo sedaj poskusili zapreti tok kapitala za zasebne banke, bo to zelo močan korak,« meni Natalija Orlova, glavna ekonomistka Alfa-banka.

Bati se je mogoče tudi tega, da bi v črni seznam dodali investitorje v suverene ruske državne obveznice. Rusko ministrstvo za finance bo kljub temu leta 2017 namerno izdalo evro obveznice v višini 3 milijard dolarjev.

Prispevek je bil prvotno objavljen v ruščini na Gazeta.ru.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.