Deset značilnosti gospodarske recesije v Rusiji

Dmitrij Medvedjev je podrobno pojasnil trenutno stanje v ruskem gospodarstvu.

Dmitrij Medvedjev je podrobno pojasnil trenutno stanje v ruskem gospodarstvu.

Reuters
Ruski predsednik vlade Dmitrij Medvedjev je v programskem članku pojasnil vzroke in posledice gospodarske krize v Rusiji.

Zaradi padanja cen nafte, sankcij in strukturnih problemov se je rusko gospodarstvo soočilo z resno krizo. Dmitrij Medvedjev je v programskem članku v časopisu Rossijskaja gazeta pojasnil, kakšne so glavne posledice gospodarske krize in kaj so njeni glavni vzroki.

 Po njegovem mnenju trenutno v Rusiji poteka korenita prenova gospodarskega sistema. RBTH je izpostavil glavne teze njegovega prispevka.

1. Ruske gospodarske težave so del svetovnih problemov

Svetovna gospodarska kriza, ki traja od leta 2008, je privedla do povečane nestabilnosti na svetovnih trgih: nastal je globalni finančni trg, ki je sposoben skoraj v trenutku na drugi konec sveta prenesti ogromno količino denarja, vendar vzporedno ni bilo vzpostavljenega primernega sistema globalne regulacije. Politični faktor se vse pogosteje vmešava v ekonomsko politiko in včasih nadomešča tržno konkurenco. Najbolj očiten primer tega trenda so sankcije.

2. Na rusko gospodarstvo ne vplivata nafta in sankcije, temveč strukturni problemi

Leta 2015 se je cena nafte v pol leta praktično prepolovila, kar se v sodobni ekonomski zgodovini še ni zgodilo. Kljub temu glavni dejavnik ostajajo strukturni problemi ruskega gospodarstva, predvsem izčrpani modeli rasti po letu 2000. Zmanjševanje stopnje rasti se je začelo že precej pred padanjem cene nafte in uvajanjem sankcij proti Rusiji.

3. Kljub zunanjim nevarnostim ima Rusija še naprej tržno gospodarstvo

Konec leta 2014 so Rusiji napovedovali katastrofo, ki bi se lahko zares zgodila, če bi vlada fiksirala tečaj valute, povečala proračunsko porabo, zamrznila cene in podobno. Namesto tega so se oblasti sistematično spopadale proti šokom. Rezultati so se izkazali za boljše od večine napovedi.

4. Odvisnost od nafte se končuje

Delež prihodkov, ki niso povezani z nafto in plinom, je dosegel skoraj 60%. Zaradi odločitev o omejitvi inflacije je država uspela ohraniti devizne rezerve in omogočila trajnosten denarni sistem. Inflacija se vztrajno znižuje in na letni ravni ne bo presegala 6%.

5. Kljub krizi je bančni sistem ostal stabilen

V prvi polovici leta 2016 je Centralna banka prekinila delovanje 48 kreditnih organizacij, medtem ko so leta 2015 zaprli 93 bank. Rusija se pri tem ni soočila z bančniško paniko. Bančni sistem deluje precej stabilno. Leta 2015 se je obseg depozitov s strani prebivalcev povečal za 25%, obseg sredstev na računih ruskih podjetij pa za 20%.

6. Iz Rusije odnašajo manj denarja

Leta 2015 se je odtok kapitala iz Rusije zmanjšal za manj kot 2,5-krat – ta je znašal 58,1 milijard dolarjev, medtem ko je leta 2014 znašal 153 milijard dolarjev.

V prvi polovici leta 2016 je znašal 10,5 milijard dolarjev, medtem ko je v prvi polovici leta 2015 znašal 51,5 milijard dolarjev.

Poleg tega se je skupni zunanji dolg Rusije zmanjšal s 733 milijard dolarjev sredi leta 2014 na 516 milijard dolarjev sredi leta 2016.

7. Povečala se je industrijska dejavnost

Padanje tečaja rublja je dalo zagon rasti proizvodnje v državi. Leta 2015 je skupna rast v prehrambeni industriji znašala 2%, v kemijski proizvodnji 6,3%, v naftni industriji pa 0,3%. Proizvodnja zdravil se je povečala za 26%. Trajno pozitiven trend kaže tudi kmetijstvo: leta 2015 se je panoga povečala za 3%, v sedmih mesecih leta 2017 pa za 3,2%.

8. Podjetja in prebivalci kupujejo več ruskih izdelkov

Učinek je najbolj viden v proizvodnji avtomobilov. Po zaslugi vzpostavljanja skupne proizvodnje s tujimi podjetji se je uvoz avtomobilov leta 2015 zmanjšal za 22,5 odstotnih točk. V proizvodnji kovin in kovinskih rud se je uvoz zmanjšal za 4,5 odstotne točke, pri tekstilu in galanteriji za 7,8 odstotnih točk, pri prehrambenih izdelkih pa za 4,1 odstotne točke.

9. Podjetja so bogatejša od prebivalcev

Ukrepi za stabilizacijo trenutno ne kompenzirajo glavnega pojava, ki ga je sprožila kriza – padanja življenjskega standarda Rusov: znižali so se realni razpoložljivi dohodki, znižala se je realna plača. Ob tem imajo ruska podjetja na računih več kot 21 bilijonov rubljev (185 milijard dolarjev).

10. Vlada upa na povečanje investicij

Prehod k zmerni rasti zahteva resno povečanje obsega investicij s trenutnih 20% BDP na 22-24%. Nujno je potrebno razviti ukrepe, ki ne bi samo spodbujali prihrankov, ampak bi pripomogli tudi k njihovemu pretvarjanju v naložbe. Problem ni v obrestnih merah, ampak v visoki stopnji nejasnosti.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.