Kombajni na pšeničnem polju kmetijske družbe Solgonskoje v bližini vasi Talniki, jugozahodno od sibirskega mesta Krasnojarsk.
ReutersSredi avgusta 2016 je odbor za kmetijstvo ZDA, čigar analize veljajo za ene od najbolj spoštovanih na svetu, razglasil senzacijo: V kmetijskem letu 2016/17 bo Rusija po napovedih prvič največja izvoznica na svetu.
Po informacijah odbora je država dosegla izjemen rezultat zahvaljujoč idealnim razmeram, kot so optimalno vreme za nalaganje, učinkovito upravljanje prometa pšenice preko pristanišč in redno zbiranje zalog skozi vse leto.
Po napovedih ameriškega kmetijskega odbora bo lahko Rusija na svetovnem trgu prodala 30 milijonov ton pšenice, kar je več kot vseh 28 članic EU skupaj. Slaba letina v Franciji in Italiji (prva je največja izvoznica v EU) odpira nove trge za Rusijo.
»Rusija ima tovorne in logistične prednosti na razvijajočih se trgih severne Afrike, podsaharske Afrike in Bližnjega Vzhoda ter lahko z lahkoto poveča svoj tržni delež v teh regijah, s čimer bo zamenjala del zmanjšanega izvoza iz EU,« piše v poročilu.
Rusija bo letos po podatkih odbora skupno zbrala 72 milijonov ton pšenice. Rusko Ministrstvo za kmetijstvo načrtuje 73 milijonov ton – številka je posledica dejstva, da na ministrstvu v statistike štejejo tudi pridelek na Krimu.
»Rusija podira svoj zgodovinski rekord v izvozu vsega žita že drugo leto zapored,« je za RBTH povedal predsednik Ruske zveze za žito Arkadij Zločevski.
Po informacijah ruskega kmetijskega ministrstva je Rusija v zadnjem kmetijskem letu izvozila rekordnih 34 milijonov ton žita, med drugim tudi 25 milijonov ton pšenice. »Letos bo lahko Rusija prodala od 37 do 40 milijonov ton žita,« razlaga Zločevski.
Rusija ni edina država, ki ima letos rekordno letino. V kmetijstvu so vodilne postale tudi Avstralija, Kanada, Kazahstan, Ukrajina in ZDA, je moč prebrati v poročilu odbora. »Rekordna letina žita je povzročila padec cen na mednarodnem trgu,« je opozoril Zločevski.
Zaradi nizkih cen pa izvozniki ne morejo računati na rekordne dobičke. Po podatkih Nacionalne zveze predelovalcev žita je cena pšenice 4. razreda (glavni izvozni artikel) od 1. junija do 26. avgusta letos padla za 33% na 138 ameriških dolarjev.
»Ker rast potrošnje ne dohaja hitrosti predelave, obstaja tveganje, da ne bomo uspeli prodati vsega, kar nameravamo izvoziti,« opozarja Zločevski.
Poleg nizkih cen ovirajo izvoz žita tudi zaščitne carine, ki jih je Rusija uvedla leta 2014. »Zaradi devalvacije rublja je izvoz postal zelo privlačen,« pojasnjuje Natalija Šhagajda s Centra za kmetijsko in prehransko politiko pri Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo. »Da bi preprečila povečanje izvoza ter porast cen žita in kruha, je vlada uvedla izvozne carine na pšenico.«
Zaradi restriktivnih politik v luči padanja rublja so se predelovalci znašli v težki situaciji, ki omejuje njihov prihodek, razlaga Šagaida: »Kmetje so bili prisiljeni, da zapravijo vedno več denarja za gorivo, zaščitno opremo in dele za uvoženo mehanizacijo, ker je vse to vezano na menjalni tečaj nacionalne valute.«
Poleg tega so izvozniki zaradi carin presedlali na kratkoročne pogodbe, ki so vezane na manj kot dva ali tri mesece, in so prenehali ustvarjati rezerve, kar se prav tako pozna v ceni pšenice, je dodal Zločevski.
Zaradi strahu pred zmanjševanjem prodaje je ruski kmetijski minister 1. avgusta 2016 pozval vlado, da prekliče izvozne carine na pšenico, vendar zaenkrat vlada še ni podala odgovora na ministrovo zahtevo.
»Rubelj se je sedaj stabiliziral, kar zmanjšuje tveganje za rast cene pšenice,« pravi Šagajda. »Tako je ukinitev carine pričakovan korak.«
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
