Zakaj vlada noče močnega rublja

Kommersant
Ruske oblasti pozivajo Centralno banko, da se bori proti krepitvi državne valute, ker ta ogroža načrte za izvoz in povečuje njihove stroške. Po drugi strani pa so prebivalci okrepljene valute veseli, saj se s tem pocenijo iz tujine uvoženi izdelki in potovanja v tujino.

Lahko se vam to zdi paradoksalno, vendar v ruski vladi niso zadovoljni s preveliko rastjo ruske valute. Konec julija 2016 je eden od najbolj vplivnih ekonomistov v državi, pomočnik ruskega predsednika Aleksej Belousov izjavil, da se je rubelj »preveč okrepil«. Po njegovih besedah je to slabo in mora »Centralna banka sprejeti ustrezne ukrepe.

V Centralni banki so se ostro odzvali na predlog Belousova in preko tiskovnih agencij sporočili, da se pri Centralni banki ne bodo odpovedali plavajočemu tečaju rublja in na tečaj ne bodo vplivali. »Plavajoči tečaj je vgrajen stabilizator gospodarstva, ki dokazuje svojo učinkovitost,« je izjavil predstavnik Centralne banke.

Konec leta 2014 se je Centralna banka odpovedala regulaciji tečaja in je prenehala zbirati dolarje za primer padanja valute ali prodajati rublje v primeru rasti vrednosti. Zaradi tega je rubelj izgubil 60% vrednosti v primerjavi z evrom in ameriškim dolarjem.

Glavni razlogi

Po podatkih Centralne banke se je rubelj v prvi polovici leta 2016 okrepil za 12% v primerjavi z dolarjem in 10,5% v primerjavi z evrom, kar je vzbudilo skrb pri podjetjih, ki so osredotočena na tuje trge. Šibak rubelj ustreza izvoznikom, ki ob takšnem tečaju povečujejo svojo učinkovitost v rubljih, pojasnjuje Andrej Kočetkov. Po njegovih besedah je to ugodno tudi za kmetijsko proizvodnjo, ki pridobiva prednost pred uvoženimi živili.

»Izvozniki, ki imajo stroške v rubljih in služijo dobiček v tuji valuti, so zainteresirani za šibkejši tečaj rublja,« pravi analitik skupine podjetij TeleTrade Mihail Poddubski. Po njegovih besedah pa po drugi strani uvozniki in potrošniki, ki prejemajo zaslužek v rubljih in kupujejo izdelke iz tujine, želijo videti, da bi bil tečaj državne valute močnejši.

»V sodobni Rusiji so krize 1998, 2008 in 2014 izbruhnile tedaj, ko je bil rubelj pretirano okrepljen,« pojasnjuje Konstantin Korišenko, ki je vodja katedre za finančne sklade in finančni inženiring na Ruski predsedniški akademiji za nacionalno gospodarstvo in javno upravo. A prebivalci zaradi krepkega rublja pridobijo zaradi nižje inflacije, cenejšega uvoza, dostopnosti potovanj v tujino, a hkrati izgubijo, ker se zmanjšujejo proračunski izdatki. »Cena nafte je začela postopoma rasti, ruske obrestne mere pa ostajajo visoke. To ustvarja zelo dobre pogoje za kratkoročne špekulacije,« razlaga Korišenko. Po njegovih besedah se bodo poskusi špekulacij občasno pojavljali in bodo del skrbi, povezanih s krepitvijo rublja.

Mogoči koraki

Še v začetku poletja leta 2013 je finančni minister Anton Siluanov izjavil, da so naftni prihodki prenehali pokrivati proračunski primanjkljaj in bo za rešitev težave potrebna devalvacija rublja, je spomnil analitik družbe Otkritie Broker Andrej Kočetkov. Po njegovih besedah lahko močna vezanost rublja na nafto omogoči večji nadzor nad proračunom in večje število rubljev za isto količino dolarjev.

Cilji Centralne banke in Ministrstva za finance pa si nekoliko nasprotujejo, pojasnjuje Andrej Kočetkov. Če Centralna banka želi maksimalno upočasniti inflacijo, pa Ministrstvo za finance nima takšnih ciljev. Torej, če je za Centralno banko pomemben dokaj stabilen rubelj, je za Ministrstvo za finance zelo pomembno, da zadržuje ceno nafte v rubljih.

Tako Centralna banka praktično ne vpliva na tečaj rublja, saj je prešla na politiko plavajočega rublja in se ne namerava boriti proti inflaciji s tečajem valute, temveč z obrestnimi merami, pojasnjuje Konstantin Korišenko. Poleg tega se je po mnenju Kočetkova Centralna banka praktično odpovedala instrumentu valutnih intervencij, a ne izključuje možnosti, da bi banka vendarle uporabila ta instrument. V skladu s tem instrumentom lahko Centralna banka v primeru pretirane krepitve rublja začne s kopičenjem valute za zapolnitev rezerv v zlatu, meni.

Po mnenju finančnega analitika skupine podjetij Finam Timura Nigmatullina vlade in Centralne banke ne zanima niti močan niti šibak rubelj, temveč plavajoči tečaj sam po sebi, saj ta absorbira zunanje šoke in pripomore k zniževanju inflacije.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.

Preberite še: