Nekatere tovarne iz carske Rusije delujejo še danes

Za carsko Rusijo bi težko rekli, da je šlo za industrijsko razvito državo. Leta 1913 je v mestih živelo samo 15% prebivalstva, do resne industrializacije ruskega gospodarstva pa je prišlo šele v sovjetskih časih. Po ocenah nekaterih zgodovinarjev so v Rusiji med leti 1928 in 1941 zagnali 9000 novih tovarn.

Ne moremo pa reči, da v Rusiji pred revolucijo sploh ni bilo tovarn. Obstaja jih nekaj, ki so preživele februarsko in oktobrsko revolucijo, dve svetovni vojni, nacionalizacijo in privatizacijo in še danes uspešno proizvajajo čokolado, stroje, ladje, obutev in strelivo.

1) Kazanska tovarna smodnika

Najstarejše podjetje v našem prispevku je bilo odprto že v času Katarine Velike leta 1788. Takrat so tukaj pripravljali smodnik za puške in topove. Tovarna se je pozneje širila in je do začetka 19. stoletja proizvajala skoraj 500 ton smodnika. Okoli proizvodnih hal so nastajali novi deli mest in celo »Smodniška mošeja«.  »Tovarna s svojim obširnim prebivalstvom živi popolnoma osamljeno življenje, ločeno od preostalih prebivalcev v Kazanu,« je zgodovinar in etnolog Nikolaj Zagolski  opisoval razmere leta 1895.

Mirne »osamljenosti« je bilo konec s tragedijo avgusta 1917. Požar zaradi tlečega ogorka je v trenutku pogubil mogočno tovarno, v njem pa je zgorelo na milijone izstrelkov in na stotine zgradb. Obnovila ga je že sovjetska oblast, med drugo svetovno vojno pa so tukaj izdelovali izstrelke za legendarne raketomete Katjuša. Danes tovarna kot v starih časih izdeluje smodnik za artilerijo in strelno orožje.

2) Kirovska tovarna

Tovarna v Peterburgu se je »rodila« leta 1801, veliko slavo pa je dosegla na prelomu 19. in 20. stoletja, ko je nosila ime po lastniku Putilovskem. Takrat so izdelovali parnike, vagone, stroje, izstrelke, topniške stolpe za vojaške ladje – skratka, šlo je za največji center metalurgije in strojegradnje v Ruskem imperiju. Proizvodne dvorane omenjene tovarne slovijo tudi po izraziti politični aktivnosti njenih delavcev. Stavka »Putilovcev« leta 1905 je bila tista iskra, ki je prižgala ogenj prve, neuspešne revolucije. Leta 1917 pa so mnogi delavci Putilovske tovarne vstopili v Rdečo gardo, bojno organizacijo boljševikov.

V Sovjetski zvezi so podjetje preimenovali v čast sovjetskega politika Kirova. Tovarna je delala tudi v času nacistične blokade Leningrada (1941-1944). Zaradi lakote je umrlo 2500 delavcev, a je Kirovska tovarna vseeno vso vojno izdelovala in popravljala tanke, kot so znameniti težki tanki KV (Kliment Vorošilov). Danes se ukvarjajo s kmetijsko mehanizacijo.

Kirovska tovarna. Vir: Lori/Legion-Media

3) Slaščičarski koncern Babajevski

V 212 letih svoje zgodovine je moskovsko podjetje prehodilo pot od male tlačanske delavnice do velikega industrijskega kompleksa. Na začetku 19. stoletja je kmet-tlačan odprl majhno delavnico za izdelovanje sadnih sladkarij. Njegovi potomci so delavnico spremenili v tovarno, ki je že leta 1899 pripravljala sladkarije za carski dvor. Do leta 1922 je imela firma naziv Tovarištvo A. I. Abrikosova in njegovih sinov. S svojim delovanjem je nadaljevala tudi v sovjetskih časih in obratuje še danes. Celo v običajnih spletnih trgovinah najdete Babajevsko čokolado. No, pa ste dobili še eno idejo za spominek iz Rusije.

Slaščičarski koncern Babajevski. Vir: Lori/Legion-Media

4) ZIL (pred revolucijo AMO, pod Stalinom ZIS)

Avtomobilsko tovarno so začeli graditi leta 1916, a je pred revolucijo niso uspeli dokončati. Tukaj so nekaj časa sestavljali licenčne tuje avtomobile, leta 1924 pa so začeli izdelovati prvi lasten tovornjak. Obseg proizvodnje se je širil kot plaz. V drugi svetovni vojni so bili tovornjaki ZIS že drugi najbolj razširjeni tovornjaki v Rdeči armadi. Poleg tega so izdelovali tudi razkošne limuzine. Po razpadu Sovjetske zveze je tovarna izgubila svoj položaj na trgu in je danes praktično mrtva. Na ozemlju nekdanje tovarne načrtujejo izgradnjo pisarn in stanovanj. A vendar v proizvodni hali št. 6 še tli življenje: po naročilih v njej sestavljajo klasične limuzine ZIL.

Proizvodna linija, na kateri sestavljajo nove modele znamke ZIL. Vir: Valentin Soboljev/TASS

5) Baltska tovarna

Peterburški proizvodni kompleks je nastal leta 1856. Že pred stotimi leti je veljal za naprednega in to velja tudi danes. Leta 1903 so v njem izdelali prvo rusko bojno podmornico, leta 2016 pa so v vodo spustili največji atomski ledolomilec na svetu z imenom Arktika. Na območju Baltske tovarne gradijo tudi ladje za izvoz, recimo tankerje za Nemčijo in fregate za Indijo. Kot zanimivost lahko omenimo, da je danes med dobavitelji tudi Slovenska industrija jekla, ki je med drugim lani prispevala visokokakovostno nerjavno jeklo za tri ledolomilce (op. RBTH Slovenija).

Slovesnost ob dokončani izgradnji največjega atomskega ledolomilca na svetu v Baltski ladjedelnici v Sankt Peterburgu. Vir: Svjatoslav Akimov/RIA Novosti

Dodatek slovenskega uredništva:

Eno »carsko« tovarno ima v lasti tudi podjetje Helios iz Domžal. Gre za 110 let staro tovarno Odilak v mestu Odincovo blizu Moskve. Leta 1907 so tukaj začeli izdelovati barvne tkanine in povoščeno platno, v sovjetskih časih pa so se specializirali za proizvodnjo različnih lakov, barvil, smol, premazov in drugih izdelkov za široko potrošnjo. S podobno dejavnostjo se ukvarjajo tudi pod Heliosom, ki je s tovarno povezan od poznih sovjetskih časov, njen lastnik pa je postal leta 2006. 

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.