Po uvedbi embarga na določeno blago iz Evrope leta 2014, je v Rusiji opaziti rast novih kmetijskih obratov, ki se osredotočajo na ekološko proizvodnjo in prodajo na trgih v večjih mestih. Razlog za to je ne samo odsotnost konkurence s strani evropskih proizvajalcev, ampak tudi zakonodaja, ki kmetovalcem nudi kar nekaj ugodnosti, čeprav nimajo ruskega državljanstva.
Rusija privablja tuje kmetovalce s poceni ponudbo zemljišč. Američan Justus Walker, ki se je v Rusijo preselil pred desetimi leti, ima danes kmetijo v Altajskem okraju, kjer vzreja koze in se ukvarja s proizvodnjo sira. »Najpomembnejša infrastruktura za kmetovalca je zemlja. Ta je v Rusiji zelo poceni, celo v primerjavi z Južno Ameriko,« je prepričan Walker.
Justus Walker. Vir: justuswalker/vk.com
»Ruska zemlja je zelo plodna, tukaj lahko vzgajaš vse, kar želiš. Niti zima ne predstavlja prevelike ovire, saj si lahko pomagam s toplo gredo,« pravi Sim Ojra, ruski kmetovalec korejskega rodu, ki vzgaja lubenice in dinje v Baškiriji.
Odsotnost konkurence je prav tako pomemben faktor. »Sodobna generacija kmetov so pionirji, ki uvajajo nove tehnologije, in zato trg za zdaj še ni zasičen, kar pomeni precejšnjo prednost,« pravi Olga Korogodina, soustanoviteljica toplogrednega podjetja SuperfoodFarm v bližini Moskve.
Vir: Aleksej Daničev/RIA Novosti
»Od letos naprej imajo kmetje, ki začnejo svoj posel, pravico pridobiti subvencije. V primeru odobritve tako dobijo državno pomoč,« je za Russia Beyond povedal vodja odvetniškega podjetja BMS Law Firm David Kapianidze. Trenutno obstaja tudi program »postani kmetovalec«, v okviru katerega je mogoče dobiti posojilo za razvoj lastnega podjetja v kmetijskem sektorju.
Vir: Kirii Kuhmar/TASS
Druga prednost, je po besedah Kapianidzeja to, da se kmetje uvrščajo med upravičence do večine koncesij, namenjenih malim podjetjem. Majhna podjetja, na primer, lahko vodijo manj kompleksno računovodstvo, prav tako pa imajo pravico do nakupa državnih ali občinskih nepremičnin, ki jih imajo v najemu.
»Tretjič - podjetniki, ki prvič odprejo podjetje v Rusiji, lahko računajo na davčne olajšave, ki lahko trajajo do dveh let. Semena plemenskih svinj, bikov, ovnov, kozlov in konjev, ter zarodki goveda, svinj, ovc, koz in konjev so na primer oproščeni plačila DDV-ja,« še dodaja Kapianidze.
Vse zgoraj omenjene bonitete se dodeljujejo podjetjem, katerih lastniški delež tujih vlagateljev ne presega 49 %. Trenutno je v obdelavi predlog povečanja te številke. V primeru, da nimate ruskega državljanstva, bodite pripravljeni na to, da boste morali poiskati lokalnega partnerja.
Tako je na primer naredil Daniel Lawrence, ki je odprl toplogredno podjetje SuperfoofFarm leta 2014 blizu Moskve skupaj s svojo rusko partnerko Olgo Korogodino. »Nismo se registrirali kot kmetija, kajti za to obstajajo strogi pogoji, pač pa smo odprli d.o.o. (OOO v Rusiji), in podpisali delničarsko pogodbo,« je povedala Olga Korogodina. Danes podjetje Olge in Daniela lahko koristi davčne olajšave.
Na subvencije lahko računate, če opravite registracijo pravne osebe. Tako je naredil francoski podjetnik Patrick Hoffman. Hoffman nima ruskega državljanstva, čeprav v Rusiji posluje že več kot 10 let, ukvarja pa se z vzrejo plemenskih svinj in upravlja kmetijo Otrada v Lipecki regiji. »Kot vsako rusko podjetje je tudi Otrada upravičena do subvencij. Le-te prejemamo že 10 let zapovrstjo,« je povedal Patrick. »Zahvaljujoč razvoju lokalne genetike svinj smo dobili tudi enkratno subvencijo v višini 230 milijonov rubljev (3,9 mil. USD) od kmetijskega ministrstva,« je povedal.
Vir: Jurij Smitjuk/TASS
Kreditne koristi za kmetovalce v Rusiji so v porastu: leta 2016 so malim in srednje velikim podjetjem v kmetijstvu odobrili več kot 9.200 kreditov v vrednosti 3,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je za 200 milijonov več, kot leto poprej, so za Russia Beyond sporočili v službi za odnose z javnostjo pri Rosseljhozbanku - Ruski kmetijski banki, ki sodeluje z ruskim kmetijskim ministrstvom in spada med štiri največje banke v državi.
Ne glede na poceni zemljo je infrastruktura v Rusiji precej nerazvita, kot pravi Olga Korogodina. Drug minus je po njenih besedah skoraj popolna odsotnost kvalificirane delovne sile. »Prodajnega trga za lokalno kmetijsko proizvodnjo kot takega še za enkrat ni, saj stranke še ne ločijo najbolj med lokalno in uvoženo proizvodnjo,« pravi Olga.
Drugi problem ruskega kmetijstva je birokracija, pravi Sim Ojra. »Čeprav birokrati sami ničesar ne proizvajajo, radi mečejo pod noge polena. Zemljo vidijo kot vir zaslužka – stvar ki se jo lahko proda ali se na njej kaj zgradi,« pravi.
Lawrence je prepričan, da pri postavitvi lastnega podjetja v Rusiji ne gre računati na državo. Sam pravi, da ni dobil nikakršnih subvencij, saj so le-te v glavnem namenjene ruskim državljanom. »Srednje veliki kmet lahko proizvede kakovostne proizvode po ceni, ki ni dosti višja od te v supermarketih,« pravi Lawrence. »Prodaja bo tekla dobro in bo konkurenčna tudi proti velikim agroholdingom. Glavno je, da nas država ne ovira,« še pove.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.