Ruske ceste in letališča gradijo tudi tujci

05. julij 2017 Kira Kalinina
S projekti javno-zasebnega partnerstva so banke v razvoj ruske infrastrukture pripeljale tuje velikane, kot so nemški Fraport AG, francoski VinciConsessions, katarski suvereni sklad, pa tudi slovenske izvozike, kot so na primer Duol, Iskratel in Riko.
Pulkovo
Terminal Pulkovo v Sankt Peterburgu. Vir: Igor Rusak/RIA Novosti

V Rusiji se povečuje priljubljenost modela t. i. javno-zasebnega partnerstva, s katerim lahko država h gradnji infrastrukture povabi tudi zasebne naložbe. Uradniki so se naučili, kako privleči denar investitorjev preko bank, v katerih igra pomembno vlogo država, kot sta VEB in VTB Kapital.

Tako so denimo maja 2017 iz VEB sporočili, da bodo v Saratovu zgradili terminal za novo letališče na račun ruskega podjetja Esta Construction. Že prej je VTB Kapital v gradnjo novega terminala Pulkovo v Sankt Peterburgu uspel pripeljati nemški Fraport AG, grški Copelouzos in konzorcij 13 bank.

Možnost privabljanja zasebnega denarja preko javno-zasebnih partnerstev je ruskim uradnikom tako všeč, da se je Ministrstvo za gospodarski razvoj odločilo razviti projekt, ki bo omogočil bistveno povečanje zasebnih naložb v državno infrastrukturo. V začetku junija letos je to napovedal prvi mož ministrstva Maksim Oreškin med nastopom na Peterburškem mednarodnem gospodarskim forumom.

»VTB zdaj dela z Ministrstvom za gospodarski razvoj na tem projektu in sodeluje v delovnih skupinah,« je za RBTH komentiral Oleg Pankratov, vodja oddelka za financiranje infrastrukture in projektne finance banke VTB Kapital.

Roki povrnitve naložbe niso pomembni

Projekt javno-zasebnega partnerstva se v povprečju povrne v 10-15 letih, kar je zadostno obdobje po vseh naložbenih kriterijih. »Vendar rok povrnitve naložbe še zdaleč ni najpomembnejši pokazatelj za investitorja, veliko pomembnejša je dobičkonosnost,« zatrjuje Pankratov.

Investitorji si lahko zagotovijo dobiček s prodajo deleža v podjetju. Tako se je zgodilo pri novem terminalu Pulkovo, ki so ga odprli v Sankt Peterburgu leta 2014. Letališče je bilo zgrajeno s privatnim denarjem – 1,2 milijarde evrov, ki jih je privabil VTB. Na samem začetku je dokaj veliko delnic letališča (37,5%) pridobil Fraport AG, ki upravlja 13 mednarodnih letališč (tudi brniško Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, op. prev.). Takrat je bila to ena od največjih naložb nemške družbe.

Leta 2016 je katarski suvereni sklad Qatar Investment Authority kupil 24,99% delež. Letos so Mubadala Develpoment Company iz Združenih arabskih emiratov, Ruski sklad za neposredne naložbe (RFPI) in še nekaj drugih investitorjev pridobili dodatnih 25% delnic. »Posli z letališči so privlačni, obseg notranjih in mednarodnih poletov raste. Sedaj vidimo krepitev zanimanja investitorjev z Bližnjega vzhoda,« govori Pankratov.

Vlada Sankt Peterburga je ostala v plusu: po eni strani je mesto dobilo novo letališče, za katero ni država zapravila niti rublja, po drugi strani so prisotna tveganja glede povrnitve naložbe zasebnih investitorjev. Poleg tega investitorji peterburški mestni vladi vsako leto plačujejo 11,5% bruto prihodkov letališča.

»Velik potencial za razvoj javno-zasebnega partnerstva vidimo na področju letališke infrastrukture. Po koncu gradnje so takšni objekti v lasti države, investitorji pa zagotavljajo njihovo uporabo in koriščenje,« pravi Dmitrij Rajev, pravnik z izkušnjami iz javno-zasebnih partnerstev podjetja Capital Legal Services.

Vendar z javno-zasebnimi partnerstvi še zdaleč ni mogoče zgraditi čisto vsakega letališča, saj bodo investitorji vlagali le v uspešne projekte, meni docent Katedre za finančni menedžment na Ruski ekonomski univerzi Plehanova. »Uspeh regionalnih letališč je odvisen od njihove stopnje zasedenosti, tu pa pride zraven še veliko drugih dejavnikov, kot so stroški vzdrževanja letalskih prevoznikov,« je za RBTH komentiral Kolmakov.

»Cestni učinek«

Z javno-zasebnimi partnerstvo ne gradijo samo cest, ampak tudi plačljive avtoceste. Državo zanimajo zasebni vlagatelji pri gradnji cest, ker predstavljajo multiplikativni učinek. »Cestni učinek« poveča zaposlenost, ljudje hitreje pridejo do tamkajšnjih gospodarskih centrov. »Na koncu država za vsak vložen rubelj dobi 2-3 rublja,« zatrjuje Pankratov.

Poleg gradnje cest so pri javno-zasebnih partnerstvih (JZP) danes zanimivi projekti s parkirišči, zdravstvom, morskimi in rečnimi plovili, razmišlja Dmitrij Rajev. »Avtocestni projekti so danes na trgu JZP najbolj uspešni, najbolj razdelani, poznani so trgu in so dosegli določeno standardizacijo,« razlaga.

Rajev med takšnimi projekti našteva izgradnjo plačljive trase M11 med Moskvo in Peterburgom ter Zahodna hitra cesta v Sankt Peterburgu. »Takšni projekti so pionirski v cestni panogi in so že v uporabi,« dodaja. VTB je pri gradnji M-11 pritegnil tudi največjega koncesionarja na svetu – francosko skupino VinciConsessions. »Oni se že dolgo zanimajo za ruske projekte, celo med krizo niso prekinili svojih naložb in se sedaj že zanimajo za nove razpise in projekte,« je komentiral Pankratov za RBTH.

V pisanem mozaiku tujih investitorjev v rusko infrastrukturo najdemo tudi nekatera slovenska podjetja. Kot primer spomnimo na Duol, ki smo ga predstavili v februarskem intervjuju in trenutno stavi zlasti na pogodbe z državo pri tehnologijah za izgradnjo rastlinjakov ter gradnji športnih objektov.

Uporaba materialov RBTH je mogoča samo, če je jasno vidno, da gre za material iz spletne strani si.RBTH.
+
Všečkajte Nas Na Facebooku