Dušan Olaj, Duol: »Slovenija in Rusija kažeta, da je mogoče sodelovati tudi v zaostrenih razmerah«

Kako bi ocenili vaše trenutno poslovanje z Rusijo? So kriza in sankcije močno vplivale nanj?

Seveda so vplivale, je pa vsaka kriza ali recesija za Duol prednost in priložnost, ker imamo tip produkta, ki v bistvu pride do izraza v kriznih časih. Naše rešitve prekrivanja športnih in industrijskih površin so cenovno bistveno bolj sprejemljive od fiksnih gradenj, kar v teh časih zelo pride do izraza. V času krize se naš obseg poslovanja z Rusijo celo povečuje in ne znižuje.

Kdo so vaše glavne stranke?

Okoli 50% ali še malo več strank prihaja iz zasebnega sektorja. To so zasebni investitorji, ki so našli možnosti za zaslužek v investiranju v športno infrastrukturo. Rusija je močno podhranjena s športnimi dvoranami, teniškimi objekti, pokritimi nogometnimi halami. Predvsem zaradi neugodnih klimatskih pogojev pozimi je v Rusiji zelo dolga sezona t. i. indoor vadbe, kjer najbolje zadovoljujemo te potrebe. Tudi v nogometu zdaj prehajajo v drug sistem (sezona od jeseni do pomladi kot v Evropi, namesto od pomladi do jeseni, op. a.), zato sedaj potrebujejo veliko več površin za trening. Drugo polovico oziroma čez 40% pa ustvarjamo s kupci iz državnih institucij, npr. ministrstev.

Duolov balon za treninge nogometnega kluba Lokomotiva Moskva. / Vir: Duol.eu

Sedaj gre v Rusijo z gospodarsko delegacijo tudi Borut Pahor. Sklepam, da boste zraven ...

Da, smo v delegaciji in smo tudi med podpisniki izjemno velike pogodbe za dobavo in prenos tehnologij na področju gradnje rastlinjakov. Rusija je zaradi svoje politike samopreskrbe s prehrano v zadnjih letih vložila ogromno energije in sredstev za širitev kmetijstva. Rusiji trenutno praktično primanjkuje nekaj milijonov kvadratnih metrov pokritih rastlinjakov. Z našim novim patentiranim sistemom gradnje napihljivih rastlinjakov smo postali zanje izredno zanimivi, zato smo se dogovorili, da bomo prenesli tehnologijo izdelave in znanje v Rusijo ter tako pokrili potrebe ruskega trga. S partnerji iz Rusije se že dogovarjamo, da bi te potrebe razširili še na tretje države, kjer so Rusi močni – govorimo o centralni Aziji in deloma Iranu.

Pred obiskom Boruta Pahorja v Rusiji: Več kot gospodarski obisk

Bili ste v Iranu, ko se je odpiralo slovensko veleposlaništvo v Teheranu. Se Iran odpira?

Iran se niti ne odpira. Po krizi se počasi dviga, ampak je to še relativno počasen proces. Tu je prednost za tiste, ki smo že od prej tam, govorimo o nas, Comiti, Riku, Iskratelu, ki so, mimogrede, vsi močni tudi na ruskem trgu in s katerimi imamo skupno pisarno v Teheranu. Zagovarjamo strategijo, da ob pomoči, znanju in izkušnjami, ki jih imamo z Rusko federacijo, skupaj delujemo tudi na iranskem trgu.

Je torej Vzhod sedaj za vas ključen, ste se usmerili zlasti tja?

Absolutno ne. Ob tem, ko ohranjamo delež realizacije na Vzhodu, se razvijamo in rastemo na Zahodu, v Evropi, zlasti v Skandinaviji, v zadnjem času pa tudi na Bližnjem vzhodu, v zalivskih državah.

Kako na splošno gledate na bodoči razvoj rusko-slovenskih odnosov v gospodarstvu? Se bodo ti širili ali bodo ostali bolj omejeni na skupino slovenskih podjetij, ki že zdaj aktivno delujejo v Rusiji? Bodo sankcije odpravljene?

Sankcije v bistvu niti niso neka velika ovira. Če pogledamo slovensko strukturo izvoza v Rusko federacijo, sankcije niso bistveno prizadele tega poslovanja. Tečaj rublja pa je realno znižal vednost te izmenjave.

Potrebno je vedeti, da Rusija ni lahek trg. Med slovenskimi podjetji, ki smo tam, je zelo malo novincev. Bolj ali manj smo tam podjetja, ki delujemo na ruskem trgu že 15, 20 ali več let, imamo za seboj neko kilometrino. Rusija trenutno ni obljubljena dežela za nekoga, ki si je zaželel iti na novo poslovati v tujino. Je pa po drugi strani zelo hvaležen trg, predvsem zaradi svoje velikosti in recimo neke vrste tradicionalnega prijateljstva.

Kljub vsemu moramo razumeti, da imajo topli politični odnosi pomembno vlogo pri krepitvi gospodarskega sodelovanja. Tukaj mislim, da sta Slovenija in Rusija primer, ki dokazuje, da je ne glede na zaostrene svetovne ali politične razmere le-te mogoče ignorirati in normalno poslovno sodelovati.

»Slovenska podjetja so optimistična in bodo nadaljevala poslovanje v Rusiji«

So za uspeh podjetja v Rusiji pravzaprav odnosi ključni, je potrebno dolgo graditi dobre odnose in ni hitrega uspeha?

Ne glede na vse te fraze in razmišljanja, da je ob dobri politiki to dobro tudi za posle, je potrebno vedeti, da konec koncev v poslu veljajo čisti tržni principi – imamo izdelek in imamo kupca. Če je izdelek za kupca zanimiv, sprejemljiv po kvaliteti in ceni, ga bo ta kupil, politika tukaj ne igra pretirano velike vloge.

Prednost, ki jo jaz vidim v dobrih, normalnih političnih stikih, je predvsem možnost večjih, investicijskih poslov, ki so navadno rezervirani za privilegirane države ali stranke. V bistvu so to tudi posli, ki bi jih morala loviti slovenska politika in v ozadju gospodarstvo.

Ruski trg je torej lahko neka priložnost, če imaš pravo stvar ...

Seveda, vendar to enako velja, če greva recimo v Čile. Tudi Čile je lahko priložnost, če imaš pravi izdelek. Danes si ne moremo privoščiti neke ekskluzive in reči: 'To je pa trg zame in tukaj bom delal.' Izdelek je tisti, ki ti določi, kam in koliko boš prodal. Ne bo ti konkretni trg določil, kaj boš šele potem tja prodajal. Mi vsi gremo ven prodajat z nečim, kar imamo v rokah. Vlogo igra le to, ali bo to v neki državi nekdo kupil.

Prevečkrat se zapletamo v stereotipe, da nam na nekem področju pomagata ali ne pomagata politika, država. Država je le neke vrste mala, »moralna« podpora, na koncu pa je vse odvisno od podjetja, od prodajalca in kupca. Mi smo v razmišljanju, da bi morala država prodajati namesto nas, svetovni prvaki.

Pilotski projekt za kmetijstvo AgroDome, Kemerovo, Sibirija. / Vir: Predstavitvena gradiva podjetja Duol

Ne ciljate samo na Rusijo in Iran, ampak tudi na vesolje?

Saj ne ciljamo mi na vesolje, pač pa vesolje cilja na nas. Z drugimi besedami, smo v projektu Vesolje. Ne le za NASO, sodelujemo tudi z izraelskimi podjetji in z Rusi. Z ruskimi inštituti razvijamo postaje oziroma t. i. ekspandirane module na orbitalnih postajah. Zelo resno se ukvarjamo z naselbinami na Marsu. Do izraza prihaja, da so naše napihljive kupole ena od možnosti za hitre gradnje v vesolju, na Luni, na Marsu. Sedaj jih tudi dejansko testiramo v Rusiji, na Zemlji Franca Jožefa, za polarnim krogom. Tam so kupole, v katerih delajo tamkajšnji delavci in se testirajo vse možnosti uporabe v ekstremnim klimatskih pogojih. Gre pa seveda za nekajletne specializirane raziskave, ki ne dajejo takojšnjih rezultatov. Imamo projektne skupine, ki rešujejo posamezne probleme.

Šest ur na Marsu: Kako potekajo psihološke vaje na Rdečem planetu

Za slovesnost na Vršiču ste naredili tudi streho nad prostorom, kjer je bil Putin. Pogosto sodelujete pri takšnih simboličnih zadevah?

V tem primeru niti ni šlo za simbolično zadevo. Šlo je za kopico arhitekturnih, varnostnih in še kakšnih drugih rešitev. Za nas je bila to nek prestiž, ko ob takšnem dogodku ob arhitekturnem spomeniku pustiš delček za seboj.

Še bistveno pomembnejša od tega je begunska šola, ki smo jo zgradili na sirsko-turški meji skupaj z arhitektko svetovnega slovesa Zaho Hadid. Ravno ta trenutek se zaključuje eden od velikih razpisov za gradnjo takšnih šol ob sirsko-turški meji. Svetovne in domače arhitekturne hiše nas tako tudi prepoznajo kot vrednega igralca na tem trgu.

Prisotni ste tudi v zalivskih državah. Ciljate morda tudi na Katar in svetovno prvenstvo v nogometu?

Tam smo že, v vsakem primeru. V regiji smo prisotni z našimi pokritimi nogometnimi dvoranami, med katerimi je verjetno najbolj znana dvorana nogometne akademije Ronaldinha v Dubaju. Stopili smo na trg, ki takšnih hal prej ni poznal ali je imel o njih neko popolnoma drugo mnenje. Mi smo to mnenje spremenili. Ravno pred dvema dnevoma sem se vrnil iz Dubaja, Katarja in Omana, kjer se menimo za večje število takšnih dvoran. Za njih je to odkritje, za ves arabski svet, kjer so enako problematični klimatski pogoji, le da v Rusiji govorimo o mrazu, tukaj pa o veliki vročini. Prepričali smo jih, da je mogoče naše balone uporabljati enako kvalitetno v obeh primerih.

Svetovno prvenstvo 2018: športna zlata jama ali avtogol?

Iz vaših izjav opažam mnenje, da je še vedno mogoče najti nove niše. Makroekonomisti pogosto govorijo o neki širši gospodarski depresiji, da je vse težje ...

Imeti moraš izdelek in poznati svojo prednost. Brez tega je nesmiselno govoriti o kateremkoli trgu. V preprostem prodajanju storitev in uslug je lahko prevelika prepreka danes že sosednja ulica. Jaz menim, da je Slovenija premajhna za neko množično proizvodnjo, zato bi bila lahko naša velika prednost ravno v nišnih izdelkih. Ko imaš enkrat nišni izdelek, je trg ves svet in je čisto vseeno, kje si. Ravno v teh izdelkih je danes tudi največja dodana vrednost, ki lahko preseže vse stroške marketinga in transporta na najbolj oddaljeno točko sveta.

Izvajate kakšne projekte tudi v Sloveniji?

V Sloveniji smo že 20 let nazaj pokrili vse, kar je bilo mogoče, zato ta trenutek na leto naredimo 3-4 športne objekte različnega namena in to je praktično vse. Imamo izdelek, pri katerem na silo ne moremo ustvarjati novih kupcev. Ustvarjamo potrebo, učimo in potem poskušamo biti prvi, ki to potrebo zadovolji.

Krka se ne umakne iz držav, ki se soočajo z gospodarskimi nihanji

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.