»Slovenska podjetja so optimistična in bodo nadaljevala poslovanje v Rusiji«

Prejšnji teden se je sestala slovensko-ruska medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje. Foto: Stanko Gruden/STA/MZZ

Prejšnji teden se je sestala slovensko-ruska medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje. Foto: Stanko Gruden/STA/MZZ

Pred kratkim sta se sestala Slovensko-ruski poslovni svet in slovensko-ruska medvladna komisija za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo, predvidoma 7. februarja pa bo slovenski predsednik Borut Pahor s številčno gospodarsko delegacijo obiskal Moskvo. Poglejmo si trenutno stanje gospodarskih odnosov med državama, v katerih najdemo tako težave kot optimizem.

V kontekstu rusko-slovenskih odnosov ta mesec zaznamujeta dve pomembni srečanji na gospodarskem področju. Najprej se je 7. novembra na Gospodarski zbornici Slovenije srečal Rusko-slovenski poslovni svet, 17. in 18. novembra pa je potekalo XIII. zasedanje slovensko-ruske medvladne komisije za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovanje. Ob tej priložnosti smo preverili nekatere podatke in se pogovarjali s poznavalci, ki so nam pomagali sestaviti splošno sliko trenutnih odnosov.

Kaj so počeli na Rusko-slovenskem poslovnem svetu?

Rusko-slovenski poslovni svet je društvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), ki je posvečeno krepitvi in koordinaciji gospodarskih stikov Slovenije in Rusije, tokrat pa so se člani dobili na tradicionalnem letnem srečanju, na katerem običajno pregledujejo stanje gospodarskih odnosov z Rusijo in zbirajo predloge za njihov razvoj. Predsednik sveta je direktor Rika Janez Škrabec, med člani pa pričakovano najdemo številna industrijska in storitvena podjetja, ki jih zanima poslovanje v Rusiji. Na seznamu na spletu najdemo podjetja, kot so na primer Riko, DUOL, Adria Mobil, Iskra Avtoelektrika, Lisca, Trimo in Litostroj Ravne, pa tudi dva jezikovna centra ter poslovno šolo.

Kot je mogoče razbrati iz poročanja Slovenske tiskovne agencije, je bilo tokratno zasedanje Rusko-slovenskega poslovnega sveta nekakšna uvertura v srečanje medvladne komisije, saj so posebno pozornost namenili pripravi predlogov za omenjeno srečanje. Za več informacij smo povprašali predstavnico sveta Anjo Ilić, ki je odgovorila, da so zaključki in dogovori srečanja zaprte narave in jih ne more zaupati medijem. »So pa podjetja optimistična in bodo nadaljevala poslovanje v Rusiji,« je zapisala.

Na srečanju predstavnikov slovenskega kapitala v Rusiji je spregovoril tudi slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, ki je predstavil splošno sliko. Kot so zapisali na spletni strani slovenskega Ministrstva za zunanje zadeve, so odnosi med Slovenijo in Rusijo že tradicionalno na dobri in prijateljski ravni, Rusija pa za Slovenijo predstavlja pomembno gospodarsko partnerico, čeprav so se gospodarske težave v Rusiji ter razvoj odnosov med EU in Rusijo poznali na obsegu gospodarskega sodelovanja med državama. Kljub vsemu sankcije še naprej ostajajo v veljavi. Erjavec je k temu dodal, da se bodo v EU vračali k vprašanjem o odnosih z Rusijo, kjer Slovenija zagovarja nujnost dialoga in konstruktivnega reševanja problemov.

Rusija in Slovenija imata več kot 30 skupnih projektov

Slovensko-ruska medvladna komisija za gospodarsko-trgovinsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, ki ji predsedujeta slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec ter ruski minister za zveze in množične komunikacije Nikolaj Nikiforov, se ukvarja predvsem z usklajevanjem pomembnejših gospodarskih projektov med Rusijo in Slovenijo, ki jih je več kot 30.

Omenjena komisija je imela tokrat XIII. zasedanje, ki je potekalo 17. in 18. novembra v Sloveniji. Glavni namen zasedanja je bil ocena trenutnega stanja in zaustavitev upočasnjevanja medsebojnih gospodarskih odnosov med državama. S tem namenom so predstavniki iz obeh držav pregledali in posodobili seznam pomembnejših medsebojnih projektov. Prvi dan zasedanja je bil sicer namenjen delovnim pogovorom, na katere so lahko prišla zainteresirana slovenska podjetja, drugi dan pa popoldanskemu plenarnemu zasedanju na Brdu pri Kranju.

Komisija je na koncu zares osvežila seznam projektov, s katerimi bosta Rusija in Slovenija poskušali izboljšati trend medsebojnega sodelovanja, pri čemer stavijo predvsem na lokalizacijo proizvodnje v Rusiji in skupno nastopanje na tretjih trgih. Nekaj neaktualnih projektov so umaknili, na novo so dodali 4 industrijske projekte in en projekt skupnega nastopa na tretjih trgih na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij.  Kot je ruska tiskovna agencija TASS citirala ministra Nikiforova, je teh projektov sedaj 33. Nekatera slovenska podjetja in partnerji iz Rusije so podpisali celo poseben memorandum o sodelovanju na tretjih trgih. Kot je poročala STA, so ruska in slovenska podjetja še posebej zainteresirana za skupen nastop v Iranu, kjer Slovenija ravnokar odpira svoje veleposlaništvo.

Minister Erjavec je ocenil, da je bilo srečanje »izjemno uspešno«, oba predsedujoča pa sta ocenila, da so odnosi med državama dobri. Po poročanju TASS je Nikiforov ocenil, da med Slovenijo in Rusijo obstaja dokaj visoka stopnja zaupanja tako med gospodarstveniki kot v politiki. »Zelo je pomembno, da je Slovenija pripravljena razvijati odnose s posameznimi subjekti Ruske federacije, kar omogoča tukajšnjim podjetnikom, da najdejo partnerje v Rusiji. Pričakujemo, da se bodo našemu programu pridružile nove regije v Rusiji,« je še povedal minister.

Splošno stanje stvari

Kot kažejo uradne statistike, je blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo po letu 2014 kar precej upadla, kar je mogoče razumeti v kontekstu padanja cen nafte, zahodnih sankcij, recesije v ruskem gospodarstvu in padanja tečaja rublja. Od leta 2010 do 2013 je blagovna menjava med državama narasla z 928 milijonov evrov na 1,47 milijona evrov.

Rasti je sledil obrat: Leta 2014 je menjava znašala 1,41 milijonov evrov, leta 2015 le še 1,02 milijona evrov, od januarja do avgusta letos (dve tretjini leta 2016) pa 589 tisoč evrov. Slovenija je vedno veliko več izvažala v Rusijo kot uvažala, pred letom 2014 okoli 2- do 3-krat več, po uvedbi sankcij pa se je to razmerje še veliko bolj povečalo.

Po podatkih iz leta 2015 iz Slovenije največ izvažamo farmacevtske proizvode, različne stroje in njihove dele, organske in druge proizvode kemijske industrije, barvila, lake in različne mase. Kar 70% uvoza iz Rusije predstavljajo mineralna goriva in olja ter na njih temelječi proizvodi, z zaostankom sledijo aluminij in aluminijasti izdelki (12%), nekaj odstotkov v statistiki naberejo še les, celuloza in papir, kovinska orodja, kože in usnje ter farmacevtski proizvodi.

Vir iz državnih struktur, ki se ukvarja s povezovanjem slovenskih podjetij s tujimi partnerji, nam je pojasnil, da so sankcije proti Rusiji kot ovira medsebojnemu trgovanju logično negativno vplivale na poslovanje slovenskih podjetij z Rusijo in obratno, kar se pozna v bolj prazni blagajni obeh udeležencev, ki se jim je znižala prodaja. Poleg tega so slovenska podjetja, zlasti večja, doživela upad vrednosti izvoza zaradi padca rublja. »Vendar je slovensko blago še vedno dovolj cenjeno, da ga še naprej kupujejo,« je zatrdil.

 Blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo. Podatek za leto 2016 zajema obdobje od januarja do avgusta. Vir: Izvozno okno/Statistični urad RS Blagovna menjava med Rusijo in Slovenijo. Podatek za leto 2016 zajema obdobje od januarja do avgusta. Vir: Izvozno okno/Statistični urad RS

Omenjeni vir je zaenkrat še pesimističen glede prihodnosti: »(Pričakovanja) Niso pozitivna, dokler bodo sankcije v veljavi. To je še toliko bolj boleče, ker si je Slovenija v zadnjih 50 letih prislužila sloves zelo zanesljivega partnerja, ki ni pobegnil z ruskega tržišča niti julija 1998 ob znamenitem defoltu, ko je rubelj čez noč padel za 4-krat in so takrat mnoga zahodna podjetja, ki so ribarila v kalnem, zelo hitro zapustila Rusijo. Slovenska so ostala in si s tem pridobila mnogo dodatnih točk! Če se bodo sankcije nadaljevale, bo obseg poslovanja še naprej padal, tako kot se to dogaja danes. Mislim, da je realno padel vsaj za tretjino in za Rusijo to niti ni tragedija, za Slovenijo pa to predstavlja velik primanjkljaj,« je razložil za RBTH.

Ob tem je vredno omeniti tudi ruski embargo na živila iz EU in drugih zahodnih držav, ki predstavlja ruski protiukrep evropskim sankcijam in je nezanemarljivo vplival na slovensko kmetijstvo. To je po eni strani izgubilo izvozni trg v Rusiji, hkrati pa se je doma soočilo z zaostreno konkurenco. Zlasti pri mleku so začele cene močno padati in se je stanje na trgu močno zaostrilo. Embargo je v Sloveniji sprožil »poplavo« poceni zelenjave, ki se je prej prodajala v Rusijo, po embargu pa je začela na slovenskem trgu konkurenčno izrinjati domače kmete. Tudi naš vir razlaga, da je ruski protiukrep škodil prodajalcem iz Evrope, saj jim je zaradi izgube ruskega trga ostalo veliko neprodanega blaga, medtem ko je Rusija nove razmere nekoliko izkoristila v svoj prid: »Medtem pa je RF uspela iz vsega tega potegniti zase kar se da največ: 20 milijard rubljev je bilo nepričakovano takoj usmerjeno v razvoj lastnega kmetijstva. Zagotovo je tudi marsikatero slovensko blago ostalo v skladišču. Ob tem je treba dodati, da so nekatera evropska podjetja poskušala nekoliko goljufati in prodajati svoja jabolka preko Belorusije ali Ukrajine, toda ruska carina je tem poskusom prišla pravočasno na sled.«

Svetovno gospodarstvo nasploh zaznamuje nekakšna depresija, ko zaustavljeni finančni krizi po letu 2008 ni sledilo novo obdobje pospešene rasti, veliki igralci pa niso zadovoljni s pričakovanimi dobički in tako izvajajo manj naložb. Svetovna banka je znižala napovedi in v posodobljenem poročilu za letošnje leto napoveduje relativno nizko, 2,4% odstotno rast. Svetovno kapitalistično gospodarstvo pestijo nizka rast v razvitih gospodarstvih, trajne nizke cene blaga, šibka globalna trgovina in zmanjševanje kapitalskih tokov. Velika mednarodna inštitucija je tudi sporočila, da imajo še posebne težave države v razvoju, ki so močno odvisne od cen nafte ali drugih izvoznih artiklov in tako letos pričakujejo skupno le 0,4% rast – v to skupino lahko uvrstimo tudi Rusijo. Rezultati bi bili lahko na globalni ravni še slabši zaradi razočaranja glede gospodarske rasti v razvitih državah ali geopolitičnih negotovosti, je mogoče prebrati v predstavitvi poročila. Sedaj v teh razmerah slovenska in ruska podjetja iščejo načine, da v novih dvostranskih povezavah najdejo nove možnosti za zaslužek.

Kaj o sodelovanju z Rusijo menijo podjetja?

Statistika kaže negativen trend, vendar je med mnogimi lastniki in upravljavci kapitala prisoten optimizem, da bi lahko vsak čas prišlo do izboljšanja in ponovne krepitve gospodarskih vezi med Rusijo in Slovenijo, v podobnem vzdušju kot je minilo zadnje dvostransko zasedanje. Že v sami Rusiji se je povečalo zaupanje zasebnih podjetij v domače gospodarstvo, podobna nastrojenost pa obstaja tudi pri slovenskih izvoznikih. Kot smo že citirali predstavnico Slovensko-ruskega poslovnega sveta, je med slovenskimi podjetji prisoten optimizem in nameravajo nadaljevati poslovanje v Rusiji.

Velik potencial v Rusiji denimo vidi Radovan Bolko, ki je predsednik uprave slovenskega koncerna Kolektor. Bolko je zatrdil, bodo pri Kolektorju svojo prisotnost in prepoznavnost v državi v prihodnosti še krepili. Podjetje sicer že dve desetletji na ruskem trgu prodaja komponente za avtomobilsko industrijo (gre predvsem za komutatorje) in ima v Rusiji od leta 2007 svoje lastno predstavništvo. Iz svojih tovarn, ki so prisotne zlasti v Evropi, največ prodajajo dobaviteljem za ruske avtomobilske tovarne. Njihovi komutatorji so prisotni »praktično povsod, kjer se proizvajajo elektromotorji«, v mestih kot so Kaluga, Togliatti, Saratov, Engels in drugod.

»Politika predsednika Ruske federacije Vladimirja Putina, ki v zadnjih letih daje poudarek domači industriji, za naše kupce in posledično tudi za nas pomeni dodatno spodbudo,« sporočajo iz slovenskega podjetja za RBTH. Ob tem Bolko priznava, da avtomobilska industrija v Rusiji trenutno doživlja zahtevnejše obdobje, a se skušajo prilagajati razmeram na trgu. »Ruski trg je za nas na vsak način velik in pomemben. Izjemno je volatilen, a doslej smo z vsemi kupci obdržali tesne stike in sodelovanje še razvijamo. Na komutatorskem področju recimo pokrivamo več kot polovico trga,« je dejal.

Sedaj stavijo še na druge svoje produkte, saj v podjetju zadnjih 15 let razvijajo, oblikujejo in proizvajajo tudi visokotehnološko opremo, ki je potrebna za projekte v elektroenergetiki in infrastrukturi (transformatorji, elektromehanska oprema za hidroelektrarne, visokonapetostna stikališča, avtomatika in druga oprema). »V Rusiji smo našli priložnosti in partnerje tako v državnem kot zasebnem sektorju, s katerimi pripravljamo projekte prav s teh področij. Gre za področja in projekte, ki so investicijsko zahtevni in imajo dolgo pripravljalno obdobje,« je pojasnil.

Svojo oceno poslovanja z Rusijo je podal tudi direktor Gorenje Moscow Marko Špan, ki je prav tako optimističen. Direktor moskovskega predstavništva je dejal, da je Gorenje v Rusiji prisotno že več kot 50 let, ima visok ugled in močan tržni delež, ki je skozi leta stalno rasel, je imelo pa tudi njihovo podjetje leta 2015 nižje prihodke. »Kljub težki situaciji na trgu nam je z dodatnimi prodajnimi in promocijskimi aktivnosti uspelo ohraniti dober tržni položaj in lansko leto zaključiti s pozitivnim rezultatom ter hkrati povečati svoj tržni delež v ključnih izdelčnih skupinah,« je pojasnil za RBTH Slovenija. Gorenje namerava v prihodnje ohraniti svoje tržne deleže pri prodaji hladilnikov, pralnih in pomivalnih strojev ter zadržati prvo mesto v segmentu kuhalnih aparatov. Za ohranitev položaja in izboljšanje prodaje bodo leta 2017 predstavili tudi novo generacijo štedilnikov, plinskih plošč in vgradnih hladilnikov, prav tako načrtujejo rast pri malih gospodinjskih aparatih in grelnikih vode.

Potenciala za sodelovanje z Rusijo je še veliko, čeprav je zaradi evropskih in ruskih sankcij, tečaja valute in drugih makroekonomskih razmer to nekoliko omejeno. Anonimni sogovornik je dejal, da so glavne ovire za poslovanje z Rusijo pravzaprav prisotne v sami Sloveniji, saj morajo slovenski politiki odpreti vrata slovenskim podjetjem, »ki bodo že znala sama pravilno in donosno izpeljati svoje posle«.

Velik potencial danes predstavlja proces decentralizacije poslovanja v Rusiji, v katerem daje država široka pooblastila ruskim regionalnim vladam in odpira možnosti za široko sodelovanje Slovenije s posameznimi regijami, kar pa je naša država zaenkrat še preslabo izkoristila: »Ni videti, da bi Slovenija to dojela in v celoti podpirala. Ruska federacija je sestavljena iz 88 federalnih enot-regij, od katerih je marsikatera, celo med najmanjšimi primerljiva s Slovenijo. Toda po meni dosegljivih podatkih je Slovenija v zadnjih 10 letih podpisala Memorandume o sodelovanju samo z 8 regijami, kar je 10 odstotkov razpoložljivih kapacitet. Najbrž niti optimisti ne bi rekli, da je to veliko.«

In kljub vsemu se novi primeri rusko-slovenskega sodelovanja dogajajo, številne od teh pa sproti dokumentiramo v naših kratkih novicah z oznako Posel v Rusiji. V zadnjem času bi lahko omenili odprtje robotiziranega skladišča v mestu Tver, ki ga je postavljalo Gorenje Projekt, dogovor o gradnji novih tovarn v Orlovski oblasti s strani podjetja Riko, dogovor o sodelovanju med Iskratelom in ruskim železniškim inštitutom, postavljanje internetne povezave na sončno energijo v Kubanu in druge primere. Po drugi strani so aktivni tudi Rusi v Sloveniji: lahko na primer omenimo obsežno investicijo ruskih lastnikov v Acroni Jesenice in ponovni zagon proizvodnje bark nekdanje družbe Seaway na Gorenjskem.

Nov zagon bo gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo zagotovo dobilo ob obisku slovenskega predsednika Boruta Pahorja, ki se s številčno gospodarsko delegacijo na obisk v Moskvo predvidoma odpravlja 7. februarja 2017.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.