V petek bo na dvodnevni obisk v Rusko federacijo odpotoval slovenski predsednik Borut Pahor. Gre za povratni obisk po obisku ruskega predsednika Vladimirja Putina v Sloveniji julija lani. Pahorja bo v Moskvi poleg Putina sprejel tudi premier Dmitrij Medvedjev, otvoril pa bo tudi poslovno konferenco. Drugi dan bo preživel v Sankt Peterburgu.
Če bo podpisan plinski sporazum, bo poslov za milijardo evrov
S predsednikom Pahorjem bo v Rusijo potovala 40-članska delegacija, v kateri bodo kar trije ministri: minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, minister za infrastrukturo Peter Gašperič in minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan.
Ko je Židan januarja v Moskvi usklajeval podrobnosti obiska, je napovedal, da bodo slovenska podjetja med Pahorjevim obiskom v ruski prestolnici podpisala za približno 250 milijonov evrov pogodb, če bo dejansko podpisan plinski sporazum, bo poslov za kar milijardo evrov.Med predstavniki podjetij bodo na petkovem letalu zagotovo predstavniki Krke, Geoplina, Duola, Iskratela in Rika, ki bo med tokratnim obiskom sklenil štiri sporazume z Orlovsko oblastjo in rusko republiko Severno Osetijo, med drugim za gradnjo mesnega kombinata, usnjarne in tovarne obutve. V četrtek, dan pred Pahorjevim obiskom, vas vabimo k branju intervjuja z udeležencem delegacije Dušanom Olajem, direktorjem podjetja Duol.
Putinov obisk v Sloveniji julija lani je veljal za “pietetnega”, tokratnega označujejo za “delovnega”, saj v Rusijo s Pahorjem ne bodo potovali le številni gospodarstveniki, pač pa tudi predstavniki slovenskih znanstvenih, izobraževalnih in kulturnih ustanov.
Eden od pomembnih elementov obiska bo podpis dokumenta o sodelovanju med slovitim sanktpeterburškim muzejem Ermitaž in ljubljansko Narodno galerijo, zato bo slovenska delegacija drugi dan obiska preživela v ruski “severni prestolnici”.
Med obiskom naj bi podpisali paket dokumentov: o dostavi plina Sloveniji, sodelovanju na področju kulture in športa, sodelovanju z ruskimi regijami, dokument o državnih standardih, sodelovanju na področju gozdarstva, sporazum med rusko in slovensko agencijo proti pranju denarja, sodelovanju med Ljubljansko univerzo in Severnokavkašno zvezno univerzo, usklajevali pa bodo tudi zadnje podrobnosti odprtja podružnice Moskovske državne univerze v Kopru.
Vir: Kremlin.ru
Na žalost so sankcije proti Rusiji ter padec svetovnih cen energentov, ki predstavljajo glavni delež v strukturi ruskega izvoza, negativno vplivali na dinamiko medsebojne trgovinske izmenjave. Leta 2015 je blagovna menjava upadla za 42 odstotkov, dobra novica pa je, da se je že lani hitrost padanja umirila.
Številni kazalci so pokazali celo napredek; med drugim je izvoz ruske nafte in plina v Slovenijo narasel za več kot 40 odstotkov. Na ruskem trgu se je povečala tudi količina slovenskih zdravil, vendar kazalci niso zaznali rasti slovenskega izvoza v Rusijo, saj Slovenija zdravila v Rusiji prodaja v rubljih, zato se je zaradi menjalnega tečaja izgubil podatek, da se je količina slovenskih zdravil na ruskem trgu povečala. Dražji rubelj glede na evro je za Krko ugoden.
Zlata leta za slovensko-ruske gospodarske odnose so bila med leti 2009 in 2014, ko sta Rusija in Slovenija uspeli podvojiti kazalce vrednosti trgovinske menjave, ki je prvič v zgodovini rusko-slovenskih odnosov dosegla skoraj dve milijardi ameriških dolarjev.
Po drugi strani je Slovenija zaradi protiukrepov na evropske sankcije, zaradi katerih je Rusija sprejela prepoved na uvoz živilskih proizvodov iz Evropske unije, izgubila več kot 10 milijonov evrov prihodkov. S tem, ko je projekt Južni tok padel v vodo, je po oceni strokovnjakov izgubila tudi kar milijardo evrov zaradi izgubljenih naložb in plačil za tranzit plina čez ozemlje Slovenije, je bilo ob lanskem Putinovem obisku mogoče prebrati v ruskih medijih.Politični vidik obiska je nekoliko potisnjen v ozadje, še zdaleč pa ne zanemarljiv. Nemara zaradi sprememb v trenutni geopolitični konstalaciji, je tokratni Pahorjev obisk dvignil precej manj prahu kot lanski Putinov obisk v Sloveniji. Slednjemu so ostro nasprotovali v Washingtonu in Bruslju ter nekaterih političnih in medijskih krogih v Sloveniji. Pred obiskom so na Pahorja letele kritike, ker bo Putina sploh sprejel, spet drugi pa so bili po obisku kritični, ker ruskega voditelja ni sprejel z državniškimi častmi.
Sicer pa bo Pahor tudi tokrat sledil načelu o “dvotirni slovenski zunanji politiki”, saj bo obisk Moskve potekal v "paketu" z obiskom Kijeva in Berlina, kjer bo vrnil obisk nemškemu predsedniku Joachimu Gaucku, ki je Slovenijo obiskal konec junija 2015, ter ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku, ki se je na uradnem obisku v Sloveniji mudil novembra lani. Pahor obisk Porošenku vrača v precej neugodnem času, ko celo Berlin za zaostrovanje na vzhodu Ukrajine s prstom kaže na ukrajinske oblasti.
Slovenska diplomacija je tudi pred obisko ruskega premierja Dmitrija Medvedjeva v Sloveniji leta 2015 organizirala obisk v Ukrajini, kamor je odpotoval slovenski zunanji minister Karel Erjavec. Za to prakso so se v preteklih letih odločali tudi drugi evropski politiki, ki po eni strani sledijo evropskim smernicam, po drugi pa želijo ščititi svoje gospodarske interese. Če so potovali v Rusijo, so se pred tem obvezno oglasili še v Ukrajini, kar sta februarja lani storila nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik François Hollande, ko sta reševala mirovni sporazum iz Minska, ki je spet v velikih težavah.
O tem, kaj menite o "dvotirni slovenski zunanji politiki," vas sprašujemo v tokratni anketi RBTH. Vabljeni k sodelovanju.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
