Ruska agencija TASS v prispevku citira turistične delavce, strokovnjake in politike, da bi bili lahko krimska zdravilišča in sanatoriji zanimivi ne samo za starejše generacije, ampak tudi za mlajše, saj se tudi zanje najdejo številne zanimive ponudbe.
»Krim že velja za blagovno znamko zdraviliškega turizma. Ima razkošne možnosti za tržno rast. Tudi Hrvaška in Slovenija sta se uspešno pozicionirali na takšen način – kot zdraviliški destinaciji. In še danes imajo pri Krimu mnogi Rusi v glavah asociacijo z okrevanjem in zdravljenjem,« je za agencijo povedala predsednica zdraviliške turistične zveze Elena Trubnikova.
Krimski zdraviliški turizem vključuje različne ugodne vidike, kot so blagodejno podnebje, zdravilno blato, mineralni vrelci (na polotoku jih je več kot sto) in kvalitetna medicinska oskrba. Strokovnjaki pa poudarjajo, da bo Krim moral nadaljevati s posodabljanjem svojih turističnih kapacitet, saj te večinoma izhajajo še iz letovišč sovjetskega obdobja, pa tudi okrepiti promocijo, saj je zdraviliška ponudba na Krimu med mlajšimi oz. postsovjetskimi generacijami relativno neznana. Priporočajo tudi krepitev financiranja krimskega turizma preko javno-zasebnih partnerstev.
Kot kaže, na Krimu za zgled pri razvoju zdraviliškega turizma jemljejo tudi Slovenijo. Znano je, da se je na trgih nekdanje Sovjetske zveze, zlasti v Rusiji, dodobra uveljavila podoba Slovenije kot vabljive zdraviliške destinacije. V starejšem prispevku smo že pisali, da največ ruskih turistov v Sloveniji prihaja ravno v zdravilišča, njihovo število pa vztrajno narašča.