Šef Sberbanke German Gref je včeraj po zasedanju nadzornega sveta povedal novinarjem, da resno razmišljajo o morebitni zamenjavi imena, iz katerega bi umaknil besedo »banka«, saj je Sberbank danes že »bistveno več kot samo banka«.
Pojasnil je, da bo bančni del Sberbanke vsekakor v imenu še naprej ohranil »banko«, ker pač to zahteva že zakon. »Pravzaprav niti ne bomo preimenovali same banke, ampak razvili novo znamko za celoten ekosistem, ki že danes vključuje na desetine podjetij z nefinančnimi storitvami,« je za RBK pojasnil vir iz Sberbanke.
Kaj pa je še Sberbank, če ni samo banka?
Sberbanka je leta 2017 sprejela novo strategijo, po kateri naj bi se družba do leta 2020 spremenila v univerzalno tehnološko družbo, ki bi tekmovala tudi z Googlom, Amazonom ali Alibabo, za to pa bo zgradila ekosistem z različnimi storitvami. »Banke jočejo, ker v Silicijevi dolini vsak dan jedo njihov zajtrk. Mi nočemo biti med jokajočimi in hočemo jesti zajtrk tistih, ki jedo zajtrk drugih bank. To je naša ključna ambicija,« je pristop slikovito opisal Gref.
Znano je, da je Sberbanka avgusta razglasila namero, da vloži 30 milijard rubljev v ustanovitev skupnega podjetja z Yandexom, ki bi bil spletna trgovina na osnovi Yandex.Market, nekakšen ruski Amazon. Poleg tega Sberbanka z Yandexom razvija tudi spletno tržnico za dobavitelje na ruskem trgu pod znamko Beru! (»Vzamem!«), ki je bila zagnana maja 2018, in spletni servis za nakup blaga iz tujih trgovin Bringly, ki je bil zagnan novembra 2018.
Poleg elektronskih trgovin Sberbanka dela z dobrodelnim skladom Pamjat pokolenij (»Spomin generacij«), s katerim razvija zamisel o ruskem operaterju storitev za starejše, poleg tega svetuje in kreditira federalni ekološki projekt Čisti vozduh (»Čisti zrak«), ki ga koordinira rusko ministrstvo za okolje.
Oktobra pa sta časnik Vedomosti in The Bell poročala, da namerava Sberbanka postati solastnik Yandexa, zato so se ruskemu spletnemu gigantu zelo pocenile delnice, a sta to poročanje Gref in soustanovitelj Yandexa Arkadij Volož potem zanikala, navajajo primere pri RBK.
Banka po poti Googla in Amazona
Ani Aslanjan, članica strokovnega sveta za gospodarski razvoj s tehnologijami nove generacije v gospodarskem odboru ruske državne dume, je za RBK dejala, da je strategija Sberbanke precej drugačna od strategij drugih velikih bančnih skupin, ki navadno razvijajo tehnološke izboljšave in udobnejše bančne storitve za stranke, pač pa je bolj podobna tehnološkim podjetjem, kot sta Google in Amazon. »V tem smislu Sberbank narekuje trend in ustvarja novo smernico v razvoju digitalnih finančnih tehnologij,« poudarja Aslanjan.
Partner in ustanovitelj UsabilityLab Dmitrij Satin je dejal, da v tujini najbrž ne bomo videli primerov, ko bi se banke spreminjale v univerzalna tehnološka podjetja, ker so taka podjetja že nastajala ločeno in za tuje banke to nima smisla, najbrž prav tako ne gre pričakovati, da bodo šle po tej poti kar vse ruske banke. Kot edini primer ruskega podjetja, ki je iz ene dejavnosti uspešno ustvarilo tak pisan ekosistem, pa je navedel Yandex, ki res ponuja celo paleto raznih možnosti od iskalnika in novic do zemljevidov, dostave hrane, taksijev, nakupovanja vstopnic itd.
»V Rusiji je digitalizacija močno povezana z družbami z državnim lastništvom, kar je posledica tega, da je naše gospodarstvo skoncentrirano okrog državnih podjetij, tako imamo povsod Sberbank in Rostech. Glede na obseg podatkov o strankah je želja Sberbanke, da bi si razvila širši ekosistem, več kot očitna,« pa je dogajanje povzel glavni analitik Ruskega združenja za elektronske komunikacije Karen Kazarjan.
Priporočamo tudi intervju z direktorjem Sberbank Slovenija, ki ga najdete tukaj.