»V bližnji in tudi srednjeročni perspektivi bomo zlahka preživeli brez gensko spremenjenih organizmov, brez njih lahko nahranimo sebe in plasiramo kmetijske pridelke na tuje trge. Mi GSO vsekakor ne potrebujemo,« je dejala v pogovoru za Rossijsko gazeto.
Petletni načrt razvoja kmetijsko-proizvodnega sektorja predvideva, da bi na novo začeli izkoriščati od 5 do 10 milijonov hektarjev zemlje, kar zadošča za porast kmetijske proizvodnje brez uporabe GSO. Prav tako se bo nenehno delalo na povečanju letin, je pojasnila namestnica ruskega kmetijskega ministra.
Oksana Lut je poleg tega napovedala, da je v načrtu zamenjava krme iz tujine, ki pogosto vsebuje GSO, z domačo (ruski embargo ne pokriva uvoza krme z Zahoda, op. ur.). Primer: »V okviru petletnega programa bomo povečali gojenje soje, imamo ločen program za Daljni vzhod.«
Trenutno ni enotnega stališča glede vpliva GSO na človekovo zdravje, so pa razširjena mnenja, da lahko gensko spremenjena hrana škodi zdravju, zato se splača biti brez takšnih živil, če imamo za to možnost, povzema ruski časnik besede Oksane Lut.
Bo Rusija brez GSO postala »ekološka velesila« ali bo več desetletij zaostala za svetovno znanostjo? Preberite več na to temo v našem starejšem prispevku.
Preberite tudi pogovor z Alešem Kuharjem: »Razvoj ruskega kmetijstva po uvedbi embarga je fascinanten, Evropi pa so sankcije škodile«