Rusija je prepovedala uvoz in gojenje GSO: dva scenarija

Sergej Malgavko / RIA Novosti
Ali bo Rusija postala »ekološka velesila« ali pa bo več desetletij zaostala za svetovno znanostjo?

Konec junija je Državna Duma Ruske Federacije sprejela predlog zakona o prepovedi proizvodnje in gojenja gensko spremenjenih (GSO) organizmov po vsej Rusiji. Če bodo ugotovili negativen vpliv na zdravje ljudi in okolje, utrgne vlada prepovedati tudi uvoz GSO izdelkov.  

Od 1. januarja 2017 se bo genski inženiring uporabljal le za ekspertize in raziskovalna dela. Za kršitev zakona bodo uradne osebe kaznovali s kaznijo v višini od 150 do 750 dolarjev, za pravne osebe pa bo kazen znašala od 1500 do 7500 dolarjev.

Pred tem je bil v Rusiji sprejet moratorij na gojenje GSO, za kršitelje pa niso predvidevali kazni.  

Kmetje proti biologom

Zakon so pozdravili lastniki ruskih ekoloških kmetij, ki so se v zadnjih desetih letih naravnost razcvetele.

»GSO je odlično orodje za to, da se globalni trg živil znajde pod nadzorom velikih korporacij, kot je ameriški biotehnološki velikan Monsanto, ki danes proizvaja skoraj 50 % genetsko spremenjenih semen,« je ruski predlog zakona pozdravil  Boris Akimov, ustanovitelj kmetijske zadruge LavkaLavka.

Kmetovalcem nasprotuje ruska znanstvena skupnost, češ da utegne Rusija zaradi prepovedi močno zaostati na področju biotehnologije. »Zaradi zakona smo lahko prikrajšani za domače GSO setve ter konkurenčno gojenje rastlin,« opozarja Aleksander Gaponenko, glavni raziskovalni sodelavec na Inštitutu za razvojno biologijo Ruske akademije znanosti. Po njegovih besedah so podoben zakon sprejeli leta 1948, ko je sovjetska oblast prepovedala genetiko, zato je sovjetsko kmetijstvo za ostalim svetom zaostalo za več desetletij.«

Znanstveniki se bojijo, da bo prepoved GSO v kmetijstvu vplivala na znanstvene raziskave: te enostavno ne bodo več potrebne. »Vsi napredni genetiki bodo preprosto odšli na Zahod,« napoveduje molekularni genetik Stanislav Polozov.

Po drugi strani navadni ljudje naravnost obožujejo naravne izdelke. Javnomnenjska raziskava neodvisnega centra za raziskavo javnega mnenja VCIOM je tako pokazala, da ima skoraj 80 % prebivalstva negativno stališče do uporabe GSO.

Škodljivo ali ne?

Škodljivost GSO do danes ni dokazana. »Zdi se, da ne obstaja način, na katerega bi lahko raziskali vse mogoče izide v dolgem časovnem obdobju, ki bi bili zadostni za absolutno gotov odgovor na to vprašanje,« pravi Anastasija Belostotska, analitičarka za agrokulturo Moskovske šole za menedžment Skolkovo. »Zaradi tega je ta tema ena najkontroverznejših in najaktualnejših na nacionalnem in svetovnem odru,« dodaja Belostotska.

Leta 2009 je ruska biologinja Irina Jermakova raziskovala vpliv GSO na reproduktivne funkcije podgan. »Pri odraslih živalih, katerim smo v hrano dodajali genetsko spremenjeno sojo, smo ugotovili težka obolenja jeter, nerazvitost spolovil in hormonska neravnovesja,« z izsledki svoje raziskave postreže Jermakova. »Po mojih raziskavah je več kot polovica podgan poginila, ker ni bila sposobna živeti. Ostalih 40 % preživelih pa je bilo nerazvitih oziroma so bile od ostalih pripadnikov svoje vrste veliko manjše tako po velikosti kot teži. Vse preživele podgane so bile neplodne.«

Jermakovo so znanstveniki Ruske akademije kritizirali zaradi domnevnih nepravilnosti pri organizaciji eksperimenta in netočne obdelave podatkov.

Ekonomske perspektive

Ruski strokovnjaki prepoved uvoza in gojenja GSO povezujejo z dvema scenarijema razvoja kmetijstva. Pozitivni scenarij bi bil, da bi Rusija  postala eden največjih svetovnih proizvajalcev organske hrane. Po negativnem scenariju utegne država na področju biotehnologije zaostati za vodilnimi v svetu.

»Če govorimo o Rusiji, predvsem pa o tezi, da bi lahko postala vodilna v svetu v pridelovanju ekološke hrane, prepoved GSO kot sama poteza v praktičnem smislu predstavlja bore malo,« meni Anastasija Belostotska. »Enostavno zato, ker ni ustreznih predpisov in jasnih mehanizmov, po katerih bodo organski izdelki nacionalno certificirani,« komentira Belostotska.

Mnoge države uporabljajo neposredno GSO za pridobivanje sort in hibridov, ki so odporni na sušo, bolezni, zajedavce in neugodne naravne pogoje. »Danes je 95 % soje in koruze v Braziliji in Argentini gensko modificiranih,« pravi Gaponenko. Po njegovih besedah podobno odpornih sort v Rusiji dandanes ni. Z drugimi besedami: v primeru uničenja pridelka bi se lahko država soočila s problemom lakote.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.