Bližnji vzhod in severna Afrika predstavljata že tradicionalno »oporišče« ruskih orožarskih podjetij. Rusija je v letu 2018 tja prodala skoraj 50 odstotkov svojega celotnega letnega izvoza vojaške tehnike (okoli 6 milijard ameriških dolarjev). Pred kratkim je pogodbo o nabavi tankov T-90S podpisal Irak, v načrtu je izvedba podobnega posla s Kuvajtom, medtem pa v Egiptu ruski orožarji načrtujejo izgradnjo industrijskih obratov za licenčno proizvodnjo tankov T-90. A to je šele uvod ...
BMP-3 z nameščenim bojnim modulom AU-220M
UralvagonzavodŽe prvi dan sta bili podpisani dve kupoprodajni pogodbi z gostitelji, delegacijo iz Združenih arabskih emiratov (ZAE). Prva zajema servisiranje in nabavo rezervnih delov za topovsko-raketne protizračne sisteme Pancir-S1 v vrednosti 12,5 milijarde dolarjev, druga pa nabavo vodenih protitankovskih raket Kornet-E za kopensko vojsko ZAE v skupni vrednosti okoli 40 milijonov dolarjev, ki jih bo (za dodatnih 3,27 milijona dolarjev) prav tako servisirala Rusija oz. korporacija Rosteh.
Emirati so pred kratkim nabavili tudi večjo količino ruskih bojnih oklepnikov BMP-3, za katere so na sejmu dokupili še dodatno strelivo za 21,1 milijona dolarjev. Vojska ZAE ima v svojih vrstah okoli 680 teh oklepnikov, nekatera vozila pa so bila tudi že bojno preizkušena v Jemnu, saj ZAE tvorijo del tamkajšnje koalicije pod vodstvom Saudove Arabije. Oklepniki BMP-3 naj bi se po poročilih sodeč na terenu izkazali za izjemno zanesljive, a to Emiratčanov ni odvrnilo od tega, da ne bi šli še malo naprej in izdelali eksperimentalni hibrid, pri katerem so na šasijo finskega osemkolesnika Patria namestili kupolo in top omenjenega ruskega oklepnika.
Zasnova oklepnika BMP-3 je sicer dokaj preprosta, zato omogoča številne nadgradnje in posodobitve, kar so potrdili tudi pri podjetju EDIC (Emirates Defense Industries Company), ki se ukvarja s servisiranjem oklepne tehnike. Za modernizacije oklepnikov so Emiratčani odšteli dodatna 2,71 milijona dolarjev in v žep segli še po dodatnih 48 milijonov za nabavo različnih vrst streliva za potrebe svoje kopenske vojske. Denar za bogato zalivsko državo očitno ni faktor.
Prava atrakcija prvega dne sejma je bila predstavitev hibridnega raketno-topovskega protiletalskega sistema Pancir-ME, namenjenega obrambi bojnih ladij. Verjetno eden največjih adutov tega sistema je visoka hitrost izstreljevanja nabojev (10.000 granat na minuto) z dometom do 20 km. Gre za praktično popolnoma avtomatiziran sistem, pri katerem operater zgolj opazuje in nadzoruje, ne pa tudi fizično upravlja.
Med ruskimi novostmi na letošnjem IDEX-u je tudi top AU-220M v kalibru 57 mm, ki so ga razvili pri razvojnem inštitutu Burevestnik (del korporacije Uralvagonzavod). Top je narejen v obliki bojnega modula, ki ga je mogoče namestiti na različne platforme, na primer bojne helikopterje, letala, plovila ali kopenska oklepna vozila. Celoten modul poleg topa vključuje še sovprežni mitraljez kalibra 7,62 mm in sistem za upravljanje ognja in odkrivanje ciljev.
Strojno podjetje Uralvagonzavod iz Nižnega Tagila je na sejmu predstavilo maketo bojnega tanka T-90MS, izvozne različice globoko moderniziranega tanka T-90M, ki ga odlikujejo nov pogonski motor, napredna elektronika, natančnejši top in precizno strelivo (rakete, ki jih je mogoče izstreljevati iz topa, in granate na daljinsko upravljanje). Novost modernizirane različice so tudi štiri kamere za pokrivanje 360-stopinjskega kota okoli vozila in termovizijska kamera, ki je sposobna zaznati druge tanke v oddaljenosti do 3.300 metrov. Po besedah glavnega konstruktorja Andreja Terlikova gre za »sodoben, visokotehnološki bojni stroj«. Izjava, ki ji glede na prikazano težko oporekamo. Daleč največji uvoznik posodobljenih tankov T-90 je Indija, ki jih po licenci proizvaja tudi doma. Uralvagonzavod je poleg tega oznanil, da dela na razvoju prvega avtomatiziranega bojnega tanka brez posadke, vendar podrobnosti za zdaj še niso znane.
Na stojnici Uralvagonzavoda se je znašel tudi napredni artilerijski samohodni sistemi Floks, ki združuje funkcije havbice in minometa in lahko posreduje proti cilju na razdalji od 100 metrov do 10 kilometrov. Sistem ima tudi daljinsko vodeni bojni modul z 12,7-milimetrsko strojnico Kord.
Poleg novih modelov oklepne bojne tehnike so bile prvič predstavljene nove avtomatske puške koncerna Kalašnikov. Na izložbenem panelu so se znašli modeli iz serije »dvestotic« (AK-200, AK-203, AK-204 in AK-205, pri kateri gre v bistvu za enak dizajn kot pri klasičnih avtomatih Kalašnikov, a z izboljšano ergonomijo in nastavki za dodatno opremo. Novost je tudi štiristopenjsko pomično kopito.
Izjemno pozornost obiskovalcev in medijev pa je pritegnil nov »samomorilski« brezpilotnik KUB-BLA oz. njegova pomanjšana maketa. Dron so razvili inženirji podjetja Zala Aero, ki je del koncerna Kalašnikov. Smrtonosni brezpilotni letalnik je zasnovan tako, da kroži nad bojiščem, ob zaznavi cilja pa se spusti oz. »pikira« nanj z veliko hitrostjo. Proizvajalec zatrjuje, da bo KUB predstavljal resen izziv sodobnim protizračnim sistemom, definitivno pa bo nočna mora za oklepna vozila, saj način uporabe brezpilotnika predvideva ciljanje njihovega najranljivejšega dela, tj. zgornji del, kjer je oklep najtanjši.
Poleg najrazličnejše bojne tehnike je Rusija v Abu Dhabiju predstavila še oklepno limuzino Aurus (tokrat v beli barvi), ki jo sicer uporablja ruska vladna varnostna služba FSO za varovanje visokih predstavnikov ruske vlade, vključno s predsednikom Ruske federacije. Ruski proizvajalec Kortež si, seveda v luči izjemno slabih varnostnih razmer, obeta veliko zanimanje prav v državah Bližnjega vzhoda. Razstavni eksponat belega Aurusa bo ostal v Emiratih, kjer ga bodo tudi preizkusili, svetovno premiero pa bo oklepna limuzina dočakala na skorajšnjem mednarodnem avtomobilskem sejmu v Ženevi.
Emiratski holding Tawazun, ki je 36-odstotni lastnik podjetja Kortež, razmišlja o domači proizvodnji limuzin Aurus.
Poleg naštetih novosti so tuji orožarski partnerji izrazili zanimanje za napredne uniforme Ratnik z dodanimi elementi, kot so »mikro droni«, ki jih razvija tehnološko podjetje CNIITOČMAŠ in so namenjeni spremljanju gibanja nasprotnika z varne razdalje. Skupna nabavna cena uniform naj bi presegala 30 milijonov dolarjev.
Letošnji IDEX je bil tudi v znamenju pogovorov okoli ruskega protizračnega sistema dolgega dometa S-400 Triumf. Skupini interesentov se je zdaj pridružil še Katar. Iz Dohe je že prispelo povpraševanje, na katerega naj bi ruska stran odgovorila v kratkem. Za Triumfe se zanimajo tudi v Saudovi Arabiji, s katero trenutno prav tako potekajo pogajanja o nabavi, medtem pa je že znano, da bo do konca letošnjega leta izvedena prodaja teh sistemov Turčiji.
Do konca leta (v kolikor ne pride do resnih političnih pretresov) bodo domačo proizvodnjo avtomatskih pušk Kalašnikov zagnali v Venezueli. V tovarni, ki je trenutno v gradnji, naj bi na letni ravni proizvedli okoli 25.000 licenčnih kosov pušk AK-103. Licenčno proizvodnjo bodo kmalu zagnali tudi v Saudski Arabiji.
Naj za konec postrežemo še z eno novico za ljubitelje letalske tehnike: Med Rusijo in Združenimi arabskimi emirati naj bi potekali pogovori o skupnem razvoju lahkega lovca pete generacije. Na podrobnejše informacije bomo morali še počakati ...
Preberite še:
Ameriški strokovnjaki: Novi dron koncerna Kalašnikov bi lahko spremenil svet kot AK-47
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
