Ruska energetika: Štirje odgovori, ki vam bodo povedali bistvo

1. Koliko energije proizvede Rusija?

Moskovska naftno-predelovalna tovarna, okraj Kapotnja

Sergej Bobiljev/TASS

Po uradnih statistikah Ministrstva za energetiko je leta 2018 Rusija načrpala skoraj 556 milijonov ton surove nafte (vključuje plinski kondenzat), kar je rekordna količina v zadnjih 30 letih in blizu absolutnega rekorda iz leta 1987 (569,4 milijona).

Poleg tega je država lani proizvedla 725,4 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina, 493,3 milijona ton premoga in 1092 bilijonov kWh elektrike.

Za boljšo sliko: »Zagotavljamo 10 odstotkov svetovne primarne proizvodnje energije, Rusija pokriva 16 odstotkov celotne svetovne trgovine z energijo. Če združite skupaj različne vire energije, je dejansko največja,« je povedala vodja Centra za energetiko na Moskovski šoli menedžmenta Skolkovo Tatjana Mitrova v govoru na direktorski konferenci UNICON 2019 v Moskvi 24. aprila 2019.

Lestvica držav po proizvodnji 1) nafte in plinskega kondenzata, 2) plina, 3) premoga, 4) elektrike

Vir: Tatjana Mitrova, Moskovska šola menedžmenta Skolkovo

2. Koliko Rusija porabi doma?

Global Look Press

Leta 2018 je Rusija od 556 milijonov ton proizvedene nafte izvozila 409,3 milijone ton. Izvoz je velik, ker se v Rusiji zadnjih 20 let poraba nafte zmanjšuje – od leta 1990 je delež izvoza narasel s 47,7% na 73,6% vse proizvedene nafte.

Znotraj države pa se namesto nafte vse bolj uporablja zemeljski plin. Na koncu Rusija ostaja četrta največja svetovna porabnica energije, ki poskrbi za 5% celotne svetovne porabe energije.

»52% celotne primarne porabe energije zagotavlja zemeljski plin, ki je fosilno gorivo z najnižjimi izpusti toplogrednih plinov. Razmeroma dober je tudi delež jedrske in hidroenergije, manjše deleže pa imajo še drugi obnovljivi viri, kot sta sončna in vetrna energija. Hidroenergija ima še posebej pomembno vlogo,« je pojasnila Mitrova.

Po podatkih BP je zemeljski plin leta 2017 predstavljal 52,3% domače porabe, sledita nafta (skoraj 22%) in premog (13%). Sicer delež obnovljivih virov najhitreje narašča, toda danes predstavlja le 0,04% ruske primarne porabe energije; še jedrska pokriva 6,6%.

3. Katere države so glavne porabnice ruske energije?

Tanker za prevoz plina na oddelku za odpremo obrata za proizvodnjo utekočinjenega zemeljskega plina, nastale v okviru projekta Sahalin-2, naselje Prigorodnoje

Aleksander Semjonov/TASS

Podatki ruske centralne banke kažejo, da je Rusija leta 2018 izvozila 260,2 milijona ton surove nafte, 150,1 milijona ton naftnih derivatov, 220,6 milijarde kubičnih metrov zemeljskega plina in 36,7 milijona kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina (LNG).

Po pisanju ruskega časnika Vedomosti se izvoz nafte v veliki meri preusmerja od evropskih k azijskim potrošnikom, še posebej veliko se izvaža na Kitajsko. Iz poročil je znano, da je Rusija leta 2018 na Kitajsko dobavila 71,5 milijona ton naftnih derivatov.

Zanimiva je tudi informacija, da so ZDA povečale nabavljanje ruske nafte namesto izgubljenih dobav iz Venezuele, proti kateri so uvedle sankcije, in zmanjšanih dobav iz članic združenja OPEC. Ravno v mescu, ko je nastal ta članek, so 13. maja ladje iz Rusije pripeljale 5 milijonov sodčkov surove nafte in naftnih derivatov za ZDA. Po podatkih ameriške energetske uprave EIA je vrednost vseh dobav za leto 2018 znašala 137 milijonov.

Glede zemeljskega plina je ruska državna korporacija Gazprom sporočila, da je leta 2018 v Evropo dobavila 200,8 milijarde kubičnih metrov plina, glavne uvoznice so Nemčija (58,5 mrd. m3), Turčija (skoraj 24 mrd. m3), Italija (22,8 mrd. m3), Velika Britanija (14,3 mrd. m3) in Francija (skoraj 13 mrd. m3).

Poleg tega sta Kitajska in Rusija sklenili dogovor o dobavi 1,3 bilijona kubičnih metrov plina na leto, ki se bo začela takoj po zagonu plinovoda Moč Sibirije (decembra 2019).

Ruski utekočinjeni zemeljski plin je predstavljal 5,8% vsega izvoza energentov. Največ je bilo izvoza na Japonsko, v Južno Korejo in Tajvan, poroča Mednarodna skupina uvoznikov utekočinjenega zemeljskega plina (GIIGNL).

4. Ali Rusija razvija alternativne vire energije?

Vetrnice Mirnovske vetrne elektrarne na Krimu

Aleksej Pavlišak/TASS

Da. Mitrova je povedala, da Rusija postopoma povečuje naložbe v obnovljive energije, poskuša lokalizirati opremo in razvijati potrebne kompetence. Oblasti poskušajo na določenih lokacijah spodbujati pogoje, da bi bili obnovljivi viri ekonomsko konkurenčni.

»To ruska vlada sedaj poskuša narediti z vetrno in sončno energijo. Uredila je posebne tarife in spodbude na škodo drugih virov energije. Poskušajo urediti lokalizirano proizvodnjo opreme v Rusiji in vzpostaviti množično proizvodnjo, kar bo omogočilo prodajo energije po nižjih cenah,« je pojasnila poznavalka.

Pojasnila je tudi: »Ko bo ustvarjen potreben okvir in bodo opravljene začetne naložbe v raziskave in razvoj, ko bodo umaknjene vse sive cone v predpisih in manjše ovire, ki dušijo podjetja za razvoj obnovljivih virov energije, se bo država umaknila in pustila panogi, da se razvija samostojno. Ampak to lahko pričakujemo šele čez 10-15 let, ko bodo lahko novi viri energije enakovredno tekmovali. Potem pa naj stvari naprej ureja trg. V Rusiji je uvajanje novih virov naporno zaradi dediščine državnega planiranja in močne centralizacije v energetiki.«

Ruski holding RusHydro že predstavlja pozitiven primer uspešnega prodora obnovljivih virov energije na trg. Zagnal je 900-kilovatno vetrno elektrarno v arktičnem naselju v Jakutiji na ruskem Daljnem vzhodu. Poleg tega je RusHydro v zadnjih petih letih postavil in zagnal tudi 19 sončnih elektrarn s skupno kapaciteto 1,6 megavata ter štiri vetrne elektrarne na ruskem Daljnem vzhodu s skupno kapaciteto 3,1 MW.

Priporočamo še:

Motorji gospodarstva: Kaj v svet izvaža Rusija?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.