Ali lahko Rusija kot prva na svetu uresniči projekt skrajno hitrih vakuumskih kapsul Hyperloop?

Legion Media, Global Look Press, Pixabay
V Rusiji že nekaj let obravnavajo idejo o skrajno hitrih potovalnih kapsulah Hyperloop, ki si jih je izmislil Elon Musk. Pa res obstaja kakšna možnost, da bi leta 2030 potovali po vakuumski cevi iz Moskve v Sankt Peterburg v 33 minutah?

Predstavljajte si Rusijo leta 2030. Pridete do postaje Hyperloopa v Moskvi, skočite v kapsulo in po vakuumski cevi pripotujete v Sankt Peterburg v 33 minutah. Med potjo skorajda ne opazite, da drvite s hitrostjo 1200 km/h, in se udobno sprostite. To bi bil prvi sistem Hyperloop na svetu in vi bi bili eden od prvih potnikov.

Mamljiva ideja, kajne? Prvič se je tega domislil Elon Musk leta 2012 in tehnološki navdušenci o tem razpravljajo že več let, medtem ko je leta 2017 soustanovitelj družbe Virgin Hyperloop One Josh Giegel celo predlagal, da bi Rusija kot prva država projekt spravila v prakso. Ampak kako realen je ta projekt v sodoben Rusiji? Ali res lahko pričakujemo njegovo uresničitev v dogledni prihodnosti?

Predrago, da bi poskusili?

V Rusiji so bili že v letih 2016-2017 storjeni prvi koraki, da bi projekt Hyperloop spravili v prakso. Takrat sta podjetje Hyperloop One in ruska trgovinsko-investicijska skupina Summa razpravljali o postavitvi približno 60-kilometrskega sistema Hyperloop za prevoz tovora med ruskim Daljnim vzhodom in sosdenjo Kitajsko (Zarubino-Húnchūn). Ampak z aretacijo predlaganega investitorja in solastnika Summe Zijavudima Magomedova se je projekt ustavil in od takrat se ni več nič premaknilo.

Ideja o Hyperloopu je bila spet obujena v času razprav o gradnji nove hitre povezave med Moskvo in Sankt Peterburgom. Ruski strokovnjaki z Inštituta za vprašanja naravnih monopolov (IPEM) so ocenili, da bi predlagana železnica dejansko stala še več kot Hyperloop – 1,5 bilijona rubljev proti 1,18 bilijona rubljev (21 milijard proti 16,6 milijard evrov). Zato je Hyperloop možnost, o kateri se splača vsaj razmisliti.

Futuristični Hyperloop vsekakor zveni bolj vznemirljivo kot še ena železnica na zemljevidu Rusije, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi bilo takšno edinstveno potovanje zelo drago za potnike. Po njihovih ocenah bi najugodnejša enosmerna vozovnica morala stati najmanj 16.100 rubljev (228 €), kar je 13-18% povprečne mesečne plače običajnih Moskovčanov in Peterburžanov. To pomeni, da bi bil projekt Hyperloop v Rusiji ekonomsko rentabilen zgolj v primeru, če bi ga vsak dan uporabljalo 2,4-7,6% najpremožnejših Rusov – za oblasti je to premalo obetavno, da bi projekt jemale resno.

Mnenja strokovnjakov

Drugi ruski analitiki za zdaj ne pričakujejo svetle prihodnosti Hyperloopa v Rusiji. Trenutno projekt obstaja le na papirju, zato je težko oceniti stroške, ampak trenutno ni videti, da bi ta projekt prinašal dobiček, ocenjuje Genadij Nikolajev iz Akademije za finance in upravljanje naložb.

»Težava je v tem, da trenutno ni načina, po katerem bi bil ta projekt ekonomsko rentabilen. Za večjo kapaciteto potnikov je potrebno povečati število cevi, ampak s tem projekt postane še dražji. Mogoče je projekt bolj zanimiv za Kitajsko, ki mora najti rešitve za ogromne potniške tokove, Rusija nima takšnih težav kot Kitajska. Nenazadnje pa pogosto razpravljamo že o uresničljivosti hitrih vlakov od Moskve do Sankt Peterburga – kako vendar bi potem lahko sploh razpravljali o Hyperloopu?« razmišlja Nikolajev.

Malo bolj optimističen je analitik Peter Puškarjov iz TeleTrade. On pravi, da projekt sicer predstavlja določeno ekonomsko tveganje, a bi Rusiji prinesel velik ugled, dal bi ji globalno pozornost in privlačil bi turiste. »To bo prvi in edini takšen projekt na svetu. Samo pravilno bi ga morali promovirati,« pravi.

Na splošno strokovnjaki dvomijo, da bi lahko Rusija kaj kmalu postala prva država, ki bi uresničila idejo Elona Muska. Celo če izpustimo ekonomsko nerentabilnost in predpostavimo, da bi tuji investitorji hoteli financirati takšen projekt v Rusiji, so težava tudi geopolitični dejavniki. »Tuji investitorji bi morali prispevati ogromne količine denarja, kar je tvegano v kontekstu sankcij [proti Rusiji]. Če temu dodamo še slabšanje investicijske klime, državne pritiske na podjetja in nenehno spreminjanje davčnih pravil, bi se lahko investitorji raje odločili za drugo državo z bolj transparentnimi 'pravili igre',« komentira Roman Alehin, ustanovitelj marketinške skupine Alekhin and Partners.

Preberite šeNas čaka »kitajska prihodnost«?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke