Nas čaka »kitajska prihodnost«?

Uvod: Internet nekoč in danes

Runet oziroma ruski segment interneta že od začetka sledi splošnim trendom iz tujine. Najprej so ga uporabljali znanstveniki in inženirji, ki so si po e-pošti pošiljali programe in načrte, skozi devetdeseta se je internet približal navadnim ljudem in tako so začele nastajati zabavne spletne strani, prvi klepetalniki, zbirke vicev. Po letu 2000 je nastal val družbenih omrežij in blogov, od Odnoklasniov do Živega žurnala, pojavili so se tuji Facebook in ruski VKontakte, tuji Reddit in ruski Pikabu, zarisuje razvoj svetovnega in ruskega spleta Oleg Makarenko v zapisu za rusko agencijo RIA Novosti.

Po letu 2010 je prišla nova doba in na runetu se je pojavil denar, nadaljuje avtor članka. V tem desetletju je že normalno, da uporabniki na internetu za določene stvari plačujejo (da stvari niso zastonj), najsi gre za razne naročnine, igre in celo za povsem stvarne predmete. Če si je bilo še leta 2008 težko zamisliti, da bi na internetu resno kupovali nekaj večjega od bejzbolskega kija, ne da bi stvar prej sami prijeli v roke v trgovini, se za to celo posebej registrirali na neki strani in potem čakali na dolgotrajno dostavo v vprašljivem pakiranju, danes ljudje že razmišljajo, da je spletni nakup boljši in cenejši od zapravljanja časa z obiskovanjem trgovine.

Naša življenja so osvojili pametni telefoni, starejšo generacijo že skrbi, da mladina ves čas hodi naokoli z glavo navzdol, samo gleda v ekran in visi na internetu, izgublja interes za »resnično« življenje, starejša generacija ob tem celo svari pred nekakšnim koncem civilizacije, nadaljuje kronološki pregled tehnološkega razvoja Makarenko in nas tako pripelje do današnjih dni. Ob tem sam pomirjujoče pravi, da se starejša generacija glede konca moti in smo sedaj šele »na začetku nevarne in zanimive poti«.

Kitajci prevzemajo pobudo

Če pa so si zadnjih 20 let vse nove stvari v glavnem izmišljali na Japonskem, od koder so novotarije prevzemali Američani, potem pa so te prešle še z angleškega spleta na ruski splet, danes pobudo pri novih modnih muhah prevzema Kitajska, »naša ogromna soseda s starodavnimi in razvitimi tradicijami družbenega življenja«, nadaljuje ruski pisec.

Oleg Makarenko opozori, da več kot milijarda Kitajcev uporablja »super-aplikacijo« WeChat, ki v sebi vsebuje vse, za kar mi vsi še vedno hodimo na razne spletne strani. Avtor prispevka predstavi primer iz prve roke: tik pred nastankom prispevka je on na spletni strani s ponudniki del poiskal mizarja in mu naročil popravilo nekega njemu ljubega stolčka, na kurirski strani pa najel kurirja, da bi stolček odpeljal do mizarjeve delavnice. Potem je prek klepetalnika prejel poročilo s fotografijami o opravljenem delu, prek spleta nakazal mojstru denar in spet prek spleta najel kurirja, da mu je pripeljal nazaj popravljen stolček.

Tu se je Oleg obnašal kot napreden uporabnik interneta, vendar to še ni nič v primerjavi s povprečnim kitajskim uporabnikom. Če je Makarenko moral za vse to hoditi na več spletnih strani in aplikacij, bi prebivalec Kitajske vse te stvari uredil v eni sami aplikaciji, v WeChatu. »Tam je vse, kar si sploh lahko predstavljamo, od nakupovanja in iger do zmenkarij in iskanja prijateljev v bližini. Večina Kitajcev sploh ne vidi smisla v odpiranju drugih aplikacij na telefonu, ker je v WeChatu vse.«

»Anonimnosti ni«

Ko je državi predsedoval še Medvedjev (2008-2012), so se v Rusiji šele začeli dobro zavedati, kako globoko prodira internet v naša življenja, strokovnjaki pa so takrat napovedovali, da bo anonimnost na spletu kmalu izginila. Makarenko poudarja, da WeChat to tezo vsekakor potrjuje.

Tipični uporabnik se »verificira« in sistemu sporoča podatke s potnega lista, to pa sploh še ni vse. WeChat kar zamenja njegovo lastno denarnico, aplikaciji uporabnik pošlje svojo fotografijo za sistem prepoznavanja obrazov. Vendar Kitajcev takšno razdajanje osebnih informacij prav nič ne skrbi in to z veseljem počnejo. WeChat včasih celo že zamenjuje potni list, saj lahko na nekaterih prehodih Kitajci samo pokažejo robotu generirano WeChatovo kodo in nastavijo svoj obraz pred kamero, nakar jim robotski carinik dvigne zapornico.

Sedaj je v zvezi s Kitajsko aktualna vpeljava sistema družbenega točkovanja, ki bo dajala plus in minus točke ljudem za določena njihova dejanja, kar avtorja članka malo spominja na zbiranje točk pri računalniških igrah (hipotetični primeri: +20 za prostovoljno sobotno delo, -100 točk tebi in -10 prijateljem za udeležbo na nedovoljenem shodu, +30 točk za fotografijo pretepa na ulici in -50 vsakemu od tistih, ki se je tepel). Kitajske oblasti bodo tako razčlenjevale »dobra« in »slaba« dejanja ter dosegale želeno obnašanje njihovih državljanov. Eden od predlaganih modelov točkovanja predvideva tudi določene ugodnosti in popuste za dobre rezultate (npr. brezplačni krediti, dostop do dobrih stanovanjskih lokacij, boljši sedeži na letalih in boljše šole za otroke) ali različne kazni in prepreke za slabe rezultate (npr. izguba pravice do dela z določenimi ljudmi, uporabe letal in vlakov, celo izgon iz osrednjih lokacij). Sistem Kitajci že več let testirajo na preizkusni skupini več milijonov ljudi in oblasti rezultate označujejo za pozitivne, v prihodnje pa bi sistem lahko postal obvezen za vse državljane, piše Makarenko.

Je takšen razvoj dogodkov pozitiven?

Avtor prispevka pri ruski agenciji navaja besede nekega znanca in poznavalca Kitajske iz političnih krogov, da se Kitajska zavestno spreminja v »ogromen čebelji panj, v katerem vsaka čebela pozna svoje dolžnosti in dela za dobro panja«.

Makarenko pravi, da sedaj tudi Rusija že poskuša ustvariti »super-aplikacijo« po zgledu WeChata, enak trend pa da je mogoče spremljati v ZDA, Evropi in drugih razvitih državah sveta. »Povsem mogoče je, da bo čez 5 do 10 let tudi vsa Rusija visela na eni veliki aplikaciji, tradicionalni odločevalci pa bodo služili denar tako, da ne bodo pomagali vzpostavljati poznanstev med podkupovalci, ampak jim bodo pomagali nabirati družbene točke,« si zamišlja prihodnost.

Medtem ko ob takšnem razvoju spleta mnogi pomislijo na izgubo zasebnosti, velikem nadzoru nad ljudmi ali vprašanje varovanja osebnih podatkov, pa Makarenko na tak razvoj dogodkov vendarle gleda v dokaj optimistični luči. »Prehod v fazo super-aplikacij bo avtomatično rešil vse stare probleme držav, ki so se še nedavno zdeli povsem nerešljivi. Prvič, še nikoli ne bo lažje blokirati kršilcev zakona, samo odklopili jih bodo iz super-aplikacije in jim bo za več desetkrat padlo število obiskovalcev. Tudi pobiranje davkov bo postalo bistveno lažje, saj bo imela davčna uprava vse denarne operacije v državi na dlani. Država se bo resno okrepila in državljani, če lahko sodimo po Kitajski, bodo tega veseli,« je sklenil pisec prispevek na RIA Novosti.

Preberite še, kakšen svet nam leta 2050 napovedujejo ruski futurologi in razvijalec antivirusnih programov Kaspersky.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.