Z uradnim dovoljenjem ruskega predsednika Vladimirja Putina je danes na Kitajsko stekel prvi sibirski plin. Magistralni plinovod Moč Sibirije na vzhodu Rusije poteka čez ozemlje republike Jakutije, Irkutske in Amurske regije vse do mesta Blagoveščensk na kitajski meji. Sam plinovod bo dobavljal plin iz dveh nahajališč – Čajandinskega in Koviktinskega, pri čemer je slednji še v gradnji in bo dokončan leta 2023, piše TASS.
Največji projektirani pretok plinovoda Moč Sibirije naj bi znašal 38 milijard kubičnih metrov na leto. Gazprom predvideva, da bo polni pretok dosežen do leta 2025, do takrat pa se bo povečeval postopoma: do konca prihodnjega leta bo na Kitajsko steklo 5 milijard, leta 2022 pa 15 milijard kubičnih metrov plina. V 30 letih, za kolikor je bila sklenjena pogodba med obema državama, bodo kitajska gospodinjstva prejela več kot 1 trilijon kubičnih metrov plina, je povedal prvi mož ruskega giganta Gazprom Aleksej Miler. Sama pogodba je vredna 400 milijonov ameriških dolarjev.
A ambicije ruske naftne industrije se tukaj še niso ustavile: Gazprom v sodelovanju s kitajsko Državno naftno korporacijo (CNPC) v prihodnje načrtuje gradnjo zahodnega loka plinovoda Moč Sibirije 2.
Poleg očitnega pozitivnega učinka od prodaje ogromnih količin plina na Kitajsko, bo plinovod pokrival tudi potrebe vzhodne Sibirije in ruskega Daljnega vzhoda in s tem ugodno vplival na razvoj regij, skozi katere bo potekal. Ruske oblasti stavijo med drugim na povečanje števila delovnih mest preko gradnje podporne infrastrukture.
Pomemben člen v plinovodni infrastrukturi naj bi med drugim postala Amurska rafinerija, kjer iz zemeljskega plina izločajo druge koristne komponente – propan, butan, etan in helij. Plinovod Moč Sibirije naj bi po besedah predstavnikov ruskih oblasti pripomogel tudi k širitvi lokalnega plinovoda med otokom Sahalin in mestom Habarovsk na Daljnem vzhodu.
LR Kitajska je ena od največjih porabnic in uvoznikov energentov na svetu. Po podatkih Mednarodne gospodarske agencije, ki jo navaja The Washington post, je samo v zadnjih nekaj letih povpraševanje po zemeljskem plinu na Kitajskem zraslo za 33 odstotkov, pri čemer je uvoz lani pokril 48 odstotkov potreb. Ta porast je odraz splošne rasti kitajskega gospodarstva in odločitve kitajskih oblasti o postopnem prehodu od premoga na manj onesnažujoč zemeljski plin.
V danih okoliščinah se utegne ruski plin iz plinovoda za Kitajsko izkazati kot cenejša možnost od dobave po morju s tankerji, za Kitajsko pa je Moč Sibirije projekt strateškega pomena, ki bo gospodarsko še tesneje povezal obe državi, so zapisali pri Bloombergu.
Analitiki ob tem opozarjajo, da so kapacitete dobave omejene in bi ob morebitnem štirikratnem povečanju potreb po tem energentu na Kitajskem do leta 2040 Moči Sibirije njena »moč« dejansko usahnila. Če bo do tega prišlo, obstaja verjetnost, da bo Rusija v želji po zadovoljevanju potreb svoje največje stranke začela izkoriščati plinska nahajališča na Jamalu, od koder se danes steka plin v Evropo. To pa bo iz finančnega in infrastrukturnega vidika utegnilo predstavljati precejšne težave.
Preberite še:
Ali je trgovinska vojna med Kitajsko in ZDA dobra za Rusijo?
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
