Kaj Evropi prinaša plinovod Turški tok?

Sergej Gunejev/Sputnik
Zaradi nove trase skozi Turčijo bi utegnil ruski zemeljski plin postati cenejši za evropske potrošnike.

Zdi se, da se je novo leto začelo v velikem slogu za ruske energetske ambicije. Po decembrskem odprtju plinovoda Moč Sibirije, ki dobavlja zemeljski plin na Kitajsko, so 8. januarja državni voditelji Rusije, Turčije, Srbije in Bolgarije uradno odprli še plinovod Turški tok, dolgo pričakovani infrastrukturni projekt za dobavo plina v južno in jugovzhodno Evropo preko Turčije.

A velika slovesnost v Istanbulu ni oznanila začetka dobave plina. Nekateri evropski partnerji so namreč prve pošiljke dobili že prej – Bolgarija s 1. januarjem, Grčija in Severna Makedonija pa s 5. januarjem.

Turški tok, ki je medtem že postal predmet najnovejšega paketa ameriških sankcij, je obenem tudi odrezal Ukrajino od njenih nekdanjih evropskih partnerjev. Kaj pa bo prinesel bodočim evropskim potrošnikom?

Osnovni podatki

Turški tok sestavljata dva plinovoda, vsak z letno kapaciteto 15,75 milijard kubičnih metrov plina. Po prvem se bo stekal ruski plin v Turčijo, po drugem pa na Balkan.

930 km dolg plinovod poteka od kompresorske postaje Russkaja blizu mesta Anapa ob ruski črnomorski obali do turške vasi Kiyikoy, 20 km od bolgarske meje. Bolgarija, Grčija in Severna Makedonija so že priklopljene na plinovod, Srbija se bo pridružila predvidoma sredi letošnjega leta, Madžarska in Slovaška pa leta 2021 in 2022.

Prvi mož Gazproma Aleksej Miller je zatrdil, da ima Rusija dovolj zalog zemeljskega plina, da bo lahko svoje evropske partnerje zalagala naslednji 110 let.

Boljše cene, manj tveganj?

»Dobava ruskega plina preko Turškega toka bo nedvomno zelo pomembna ne samo za turško gospodarstvo in črnomorsko regijo, ampak bo imela tudi pozitiven učinek na razvoj mnogih južnoevropskih držav ter bo doprinesla k izboljšanju splošne evropske preskrbe z energenti,« je izjavil Vladimir Putin na uradni otvoritvi v Istanbulu.

Anton Bikov, višji analitik Centra za analitiko in finančne tehnologije, meni, da bo svetovno povpraševanje po zemeljskem plinu v naslednjih desetletjih samo še naraščalo, plin, ki bo tekel po Turškem toku pa bo za južno Evropo cenejši od tega, ki pride preko Ukrajine. »Dobili bodo cenejše gorivo, ki bo hipotetično pripomoglo k njihovi večji konkurenčnosti, zvišalo gospodarsko produktivnost in prineslo dohodke od tranzita,« meni.

Bolgarija in Srbija sta že objavili podatke o potencialnih dobičkih s prehodom od ukrajinskega plinovoda na Turški tok. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je izjavil, da bi lahko njegova država od tranzita plina čez njeno ozemlje zaslužila 185 milijonov ameriških dolarjev letno. Bulgargaz, največji bolgarski distributer zemeljskega plina pa ocenjuje, da bo nov koridor omogočal prihraniti okoli 46,5 milijonov dolarjev letno na transportnih stroških in znižal splošno ceno za povprečnega uporabnika za pet odstotkov.

Poleg tega se bodo evropski partnerji na ta način izognili potencialnim bodočim »plinskim sporom« med Rusijo in Ukrajino, dodaja Mihail Kogan, vodja oddelka za analitiko pri Višji šoli ekonomskega menedžmenta. »Kljub možnosti podaljšanja pogodbe z Gazpromom glede dobave plina v Evropo za naslednjih pet let bo Kijev utrpel izgube,« pravi. Z izjemo Romunije in Moldavije Ukrajina zaradi Turškega toka namreč že izgublja nekdanje stranke, kar v številkah pomeni 450 milijonov dolarjev izgub letno.

Preberite še:

»Plavajoči Černobil«? Kakšno tveganje predstavlja prva ruska plavajoča jedrska elektrarna?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke