ZDA poskušajo omejevati Rusijo ne samo na globalnem orožarskem trgu, ampak tudi pri izvozu energentov, od katerega je precej odvisno rusko gospodarstvo, izpostavlja nemški Die Welt. Slednje se na primer jasno manifestira v sankcijah, ki zadevajo gradnjo plinovoda Severni tok 2. A v ozadju tega konkurenčnega boja se odvijajo nekatere druge zanimive tendence. Rusija je namreč v zadnjih dveh letih precej povečala izvoz nafte in zemeljskega plina v ZDA. Po podatkih ameriškega energetskega ministrstva je Rusija oktobra lani postala celo drugi največji izvoznik teh energentov v ZDA za Kanado in pred Mehiko.
Ruska naftna podjetja so na začetku lanskega leta v ZDA izvozila po 10 milijonov sodčkov mesečno, od aprila 2019 naprej pa po 15-17 milijonov. Oktobra lani je ta števila narasla na 20,9 milijona sodčkov. Količina je nato malenkost upadla, kar pa Rusijo še vedno uvršča med prve tri izvoznike na ameriškem trgu. Po podatkih, ki jih navaja ruski gospodarski medij RBC, takšnega izvoza ruske nafte v ZDA ni bilo videnega že osem let.
»Trumpovo darilo«
Kako je mogoče, da je Rusija ob vseh sankcijah in v luči ameriške konkurence na svetovnem trgu, postala tretji največji izvoznik nafte v ZDA, se sprašuje nemški časnik. Očitno je, da ne gre za nenadno dobro voljo Američanov ampak za »stranski učinek« sankcij, ki so jih ti lani poleti uvedli proti Iranu in Venezueli. Prav iz Venezuele so namreč ZDA do takrat mesečno uvažale med 15 in 20 milijonov sodčkov nafte (predvsem surove). Potem ko je Donald Trump uvedel sankcije, se je ta uvozni tok prekinil in ameriške rafinerije so morale najti nadomestnega partnerja – in našle so ga v Rusiji. Ruska tiskovna agencija RIA Novosti je omenjene sankcije nedavno poimenovala celo »Trumpovo darilo« Rusiji, saj se spričo njih ni povečal samo izvoz energentov v ZDA temveč tudi v Evropo – v prvih enajstih mesecih 2019 je skupni ruski izvoz narasel za 3,8 odstotka.
Kot piše naprej RIA Novosti, se za nafto iz Rusije že nekaj časa zanima tudi Turčija. Turška rafinerija STAR, ena od največjih v državi, je bila namreč specializirana za predelavo iranske surove nafte. Po uvedbi ameriških sankcij proti Iranu je večinski lastnik rafinerije, turška podružnica azerbajdžanske družbe Socar, prosil ruske partnerje za pomoč pri zalaganju z nafto. Rezultat tega je bila 450-odstotna rast ruskega izvoza nafte v Turčijo v prvih enajstih mesecih leta 2019 v skupni vrednosti 3,14 milijard dolarjev. V istem časovnem obdobju, kot piše Die Welt, pa so ruske družbe od prodaje nafte v ZDA zaslužile 5,76 milijarde dolarjev, kar je 70 odstotkov več kot še pred dvema letoma.
Preberite še:
Kako je Stalin zapravil priložnost, da bi zaslužil s saudsko nafto