Kljub zaprtim mejam in omejitvam gibanja, povezanih s pandemijo novega koronavirusa, tuji strokovnjaki še vedno prihajajo na delo v Rusijo in njihovo število se je celo povečalo.
Po podatkih agencije za selitve Intermark, ki pomaga izseljencem v Rusiji, je bilo v prvi polovici leta 2021 izdanih približno 21.000 delovnih dovoljenj za visoko usposobljene strokovnjake v primerjavi s 7.000 dovoljenji za isto obdobje leta 2020. V prvi polovici "pred pandemijskega" leta 2019 je bilo izdanih 16.000 dovoljenj, tako da se je število celo povečalo. Intermark ta pojav pojasnjuje z "nerealiziranimi" dovoljenji iz leta 2020, ki so bila izdana šele zdaj.
Država izvora teh specialistov pa se že dolgo ni spremenila: na prvem mestu je Francija, nato Italija, Nemčija, Japonska, Norveška, ZDA in Velika Britanija. Zanimivo je, da se izseljenci zdaj ne selijo le v velika mesta, kot so Moskva, Sankt Peterburg in Jekaterinburg, ampak tudi v manjša, regionalna mesta, kjer se nahajajo tovarne ali podružnice.
Najpogosteje tujce na delo v Rusijo povabijo mednarodna podjetja z blagom široke potrošnje in IT podjetja. Pogovarjali smo se z izseljenci, ki so v tem nemirnem času prišli v Rusijo - in kljub težavam pri selitvi nihče od njih ni obžaloval svoje odločitve.
"To je bila zelo posebna izkušnja: zaradi pandemije so me zaposlili prek spleta in sem več mesecev delal prek spleta, dokler nisem marca letos fizično prišel iz Nemčije v Moskvo," pravi Georg Wiessmeier. Sredi septembra 2020 se je pridružil petrokemičnemu podjetju SIBUR kot vodja raziskav in razvoja ter inovacij. Po izobrazbi kemijski inženir je v svoji 25-letni industrijski karieri delal v velikih večnacionalnih podjetjih v Nemčiji, Belgiji in celo na Japonskem, vendar priznava, da je že od študentskih let želel priti delati v Rusijo.
"Moje zanimanje za Rusijo se je ustvarilo pred več kot 30 leti, ko je bila to še Sovjetska zveza. Kljub temu, da sem živel v Zahodni Nemčiji, sem se v šoli (prostovoljno) učil ruščine kot tretjega jezika in se spomnim, kako smo brali precej težka besedila in razpravljali o ruski književnosti, kulturi in geografiji. Z raziskovalnim inštitutom v Kijevu, nekdanji ZSSR, sem imel že vzpostavljen program izmenjave, v času študija na Tehnološkem inštitutu Karlsruhe pa sem skrbel tudi za profesorja matematike iz Akademgorodka. Vendar se je država (Ukrajina) odcepila in moji načrti se niso uresničili," pravi.
Zdaj skuša zapolniti vrzeli v ruskem jeziku: "Za poslovno komunikacijo imam običajno prevajalca, vendar je večina dokumentacije v ruščini in jo moram znova preučiti." Za redno učenje ruščine pa še nima dovolj časa: Georg se med drugim ukvarja z uvajanjem novih tehnologij, ki naj bi pripomogle k okolju prijaznejši proizvodnji, podpira pa tudi "zelene" start-up pobude študentov. "Razmišljati in ukrepati moramo o kemičnem recikliranju in o tem, kako se izogniti CO2: to je ena od točk mojega dnevnega reda za program R&R in inovacij v SIBUR-ju," je dejal. "Mednarodni problem je v tem, da so materiali za recikliranje večinoma dražji in potrošniki še niso pripravljeni plačati premije zanje. Zato menim, da moramo razmišljati o celotni vrednostni verigi, začenši z zasnovo izdelkov, prijaznimi za recikliranje, pametno in daljšo uporabo materialov, vzpostaviti ločevanje in zbiranje odpadkov ter tudi izobraževati potrošnike, da ravnajo odgovorno, če se držijo teh pravil." Ker se njegova ekipa in sodelujoči partnerji nahajajo v različnih regijah v državi, je Georg pogosto na poti: Tobolsk, Tomsk, Voronež, Nižnekamsk, Perm, Krasnojarsk, Novosibirsk - in po njegovih besedah želi potovati tudi po Rusiji kot turist.
Zdaj mu je s podporo Siburja uspelo dobiti vizum za ženo in povabila za svoje štiri otroke, ki obiskujejo univerze v Evropi. "Mislil sem, da bom vsaj enkrat na dva tedna potoval med Rusijo in Nemčijo, da bi videl svojo družino, zdaj pa je težko, ker Nemčija ne odobrava ruskih cepiv in Rusija ne sprejema cepiv iz EU. Priti domov ni lahko - v celoti je bil cepljen s Sputnikom V, pri čemer je izkoristil prvi dostop do cepiva v Rusiji, doma pa ga čaka karantena. "Upoštevati moramo pravila, saj je pandemija globalna stvar," filozofsko pripomni in doda, da je vesel, da lahko hodi vsaj v restavracije in javna mesta v Moskvi brez testov ali QR kod, a je vseeno zelo previden in upošteva pravila, da ostane zdrav in uživa v življenju tukaj.
Portret priseljenca v Rusiji se je v zadnjem času spremenil: število strokovnjakov, starih od 25 do 35 let, se je povečalo in podjetja vabijo ne le vrhunske menedžerje, ampak tudi zaposlene na srednji ravni in pripravnike. 23-letni Luka dela v PR agenciji EM: začel je konec leta 2020 kot pripravnik, zdaj pa je postal PR manager.
Na univerzi je študiral ruščino in arabščino ter v okviru tečaja preživel šest mesecev v Sankt Peterburgu. "Res sem užival in ko sem se vrnil v Veliko Britanijo, sem začel iskati priložnosti, da bi znova obiskal Rusijo," je dejal. Sprva je delal kot učitelj angleščine, nato pa prejel povabilo od agencije EM in se preselil v Moskvo.
Pred nekaj meseci je Luke odpotoval v domovino in bil dvakrat prisiljen v karanteno za dva tedna: prvič, ko je vstopil v Veliko Britanijo, preden se je tam cepil, in drugič, ko je vstopil v Rusijo. Tukaj namerava ostati vsaj tri leta, dokler mu velja vizum. In morda celo dlje.
"Večina mojih kolegov je Rusov, so pa tudi ljudje z vsega sveta: New York, London, Peking, Dunaj in še več. Stranke so tako iz Rusije in kot tudi mednarodne."
Luke je že obiskal Viborg, Kazan, Volgograd, Astrahan in Dagestan, še posebej so mu bile všeč gore.
Pravi, da se vedno z veseljem pogovarja z Rusi, toda v veliki skupini ljudi, ko se vsi govorijo eden čez drugega, mu lahko postane malo težavno.
Kljub temu Luke pravi, da tujcev ne bi smeli odlašati z obiskom Rusije, tudi če ne znajo rusko. "Vsekakor priporočam, da obiščete Moskvo ali Peterburg: obe mesti sta zelo prijazni, veliko ljudi govori angleško in tudi če ne znate rusko, se lahko spoprijateljite z domačini."
"Celo karanteno sem preživel sam v Moskvi in delal na daljavo," pravi Ryan. "V pisarno sem se vrnil šele v začetku aprila 2021." 29-letni specialist iz Velike Britanije je študiral ruski jezik in književnost na Cambridgeu; leta 2014 je preživel 9 mesecev v Moskvi in se zelo želel vrniti. Kljub filološki izobrazbi ga je zelo zanimal bančni sektor in je leto in pol delal v londonski podružnici ruske finančne družbe VTB Capital. V začetku leta 2020 se je končno preselil v njihovo pisarno v Moskvi. Je edini tujec v ruski pisarni in kolegom pogosto pomaga preverjati papirje v angleščini. Ryan sam govori tekoče rusko, čeprav priznava, da mu nekateri uradni dokumenti težko razumejo. "Januarja sem obiskal starše v Južni Afriki in zaradi omejitev štiri mesece obtičal v Cape Townu. Na koncu sem tam srečal Ruse, ki so mi razložili, kaj moram storiti, da se vrnem v Moskvo, saj ni bilo tako lahko znajti se," pravi.
Ryan je v času svojega bivanja v Rusiji potoval po Zlatem prstanu, obali Črnega morja in obiskal tudi Sankt Peterburg, a pravi, da bi v prihodnosti rad živel v Moskvi. "Moskva je eno najboljših mest na svetu, zaljubil sem se vanjo," pravi. Ruse ljubeče primerja z jajci: navzven so trdi kot kremen, v notranjosti pa sama prijaznost in nežnost.
"Mislim, da če želite živeti v Rusiji, morate razumeti vsaj pogovorno ruščino. Tako več razumete, lažje komunicirate in se ne zapirate pred drugimi. Tudi Rusom je zelo všeč, ko poskušate govoriti njihov jezik.
Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
