»Slovenci pretiravate, ko govorite o svoji majhnosti. Saj je tudi Švica majhna.«

Ste direktorica podjetja 2TM. Kaj počne Vaše podjetje?

Gre za agencijo, ki promovira slovenske izobraževalne ustanove na mednarodnem trgu. Delamo s tujimi študenti iz različnih držav, ki želijo pridobiti izobrazbo na slovenskih univerzah ali visokih šolah. Pomagamo jim od izbire programa in univerze pa do prilagajanja na novo učno okolje. Sodelujemo s fakultetami, izobraževalnimi ustanovami in CMEPIUS. Slovenske univerze so prešle na strategijo internacionalizacije in so sedaj usmerjene k povečanju števila tujih študentov.

Kako ste se odločili, da se boste ukvarjali ravno s študenti? Slovenija predstavlja majhno državo in relativno majhen trg …

Po mojem mnenju gre tukaj v bistvu za stereotip, ki ga Slovenci širijo o sebi. Saj je tudi Švica majhna država. Kako sem prišla do tega, da se ukvarjam ravno s to dejavnostjo? Po internetu sem iskala različne informacije o Sloveniji in opazila, da sploh ni verodostojnih ali aktualnih informacij o izobraževanju v Sloveniji – niti v angleščini, niti v ruščini ali drugih jezikih.

To me je začelo zanimati, začela sem spoznavati, kako je organiziran tukajšnji izobraževalni sistem, kakšna je njegova kvaliteta. Ugotovila sem, da je tu odprta niša. V Rusiji denimo odlično poznajo Nemčijo, Avstrijo, Finsko in druge države, kamor se hodi učiti na tisoče študentov, medtem ko Slovenije ne pozna nihče. Zato sem se odločila, da moram razvijati stvari v to smer.

Od kod ste sicer in kako ste prišli v Slovenijo?

Sem iz Sankt Peterburga, kjer sem tudi študirala na Sanktpeterburški pedagoški univerzi Hercena, torej sem tudi sama s področja izobraževanja. Tukaj živim že tretje leto, že takoj po prihodu sem registrirala svoje podjetje in začela razvijati dejavnost, ki jo vodim še danes. V Rusiji se s tem še nisem ukvarjala, pač pa sem delala različne projekte. Tako ob preselitvi nisem zamenjala samo svojega bivališča, ampak tudi stvari, s katerimi se ukvarjam.

2tm.si

Kako pa ste se odločili ravno za Slovenijo?

Preko spleta sem imela nekaj stikov s tistimi, ki so že živeli v Sloveniji. V bistvu pa težko rečem, šlo je za splet raznih okoliščin. Začela sem zbirati razne informacije o državi in zelo me je pritegnila. Nato sem potovala sem in bilo mi je všeč. Nisem se odločala dolgo; hitro sem se odločila, da se preselim sem.

Slovensko že govorite?

Zaenkrat še ne, se učim, a slovenščino že kar dobro razumem. Brez težav berem v slovenščini, tudi pogodbe že berem v slovenskem jeziku.

Kaj je mladim Rusom všeč na Sloveniji, zakaj se odločijo priti sem?

Imate zelo kvaliteten izobraževalni sistem. Prav tako je glede na stroške študij zelo dostopen. Ob prihodu imajo ruski študenti enake pravice kot slovenski. Ob študiju lahko tudi opravljajo kakšna dela, kar jim prinaša dodaten zaslužek, finančno samostojnost in koristno prakso v podjetjih. Seveda pa je dejavnik tudi jezikovno-kulturno okolje. Rusom se je lažje prilagoditi na Slovenijo kot na ZDA, Kanado ali Avstralijo.

Koliko ruskih študentov pa prihaja k nam?

Po uradni statistiki SURS je bilo lani v Sloveniji okoli 95 študentov iz Rusije. Če pa bi govorili o vseh rednih študentih, ki govorijo rusko in prihajajo tudi iz Ukrajine, Kazahstana ali drugih držav, potem bi lahko govorili o do 150 študentih. Ni malo, lahko pa jih je še mnogo več. Že dve leti sodelujemo na velikem izobraževalnem sejmu v Moskvi, kjer se predstavljajo različne evropske države (tam so bili ponovno prejšnji mesec, op. a.).

Ko smo bili prvič na tem sejmu, so Slovenijo stalno zamenjevali s Slovaško. Klasična situacija po vseh državah. Po dveh letih našega dela ljudje namenoma prihajajo ravno k nam, ker Slovenijo že poznajo in želijo vedeti še več ravno o njej.

Danes v Rusiji vse manj zamenjujejo Slovenijo in Slovaško, ljudje pogosto prihajajo z že pripravljenimi vprašanji o študiju in življenju v Sloveniji, pripoveduje naša sogovornica.

2tm.si

Je lahko tudi Rusija zanimiva za slovenske študente?

Vsekakor. Rusija lahko zagotovi odlično kvaliteto izobraževanje na področjih, kjer je že tradicionalno močna: gradbeništvo, izdelava letal, ladjedelništvo, energetika in druga. Znano je, da Rusija vzgaja najboljše balerine, restavratorje, izjemne matematike, fizike in strokovnjake klasičnih znanosti.

Vaše delo se ne konča le pri rusko govorečih strankah?

Delo z ruščino je bil le prvi korak in še zdaj predstavlja glavni trg. Vendar razvijamo tudi druge trge: kitajski in drugi azijski trgi, angleško govoreči trg, za katere je študij v Sloveniji zelo dostopen … Pričakujemo rast zanimanja za slovenske ustanove v vseh državah.

Kakor je več tujih študentov, se kakopak srečujemo tudi z več problemi študentov, saj v Sloveniji ni enotnih pravil za pripravo dokumentov za pridobitev vize in registracijo bivališča, vsaka upravna enota, vsako veleposlaništvo ima neka svoja pravila. Tudi to vpliva na odločitve študentov, ali naj pridejo sem. Za leto 2018 smo se soočili še s problemom, da so preklicali tretji prijavni rok, na katerega so se pogosto zadnji trenutek prijavljali ravno tuji študenti, ki niso uspeli uvrstiti v brezplačna mesta v svojih domovinah, kjer je plačljiv študij zelo drag.

Menim pa, da so vsi problemi rešljivi. Moramo sodelovati, delati s fakultetami, CMEPIUS, Ministrstvom za notranje zadeve in Ministrstvom za izobraževanje … Skupaj lahko predstavimo Slovenijo kot nekakšno študentsko Meko.

Spoznajte več zgodb o Rusih v Sloveniji v naši rubriki Slovenija z ruskim naglasom.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.