Nehajte se že pritoževati nad ruskim ы-jem (sredinskim i-jem), щ-jem (mehko različico š-ja) in neštetimi glagoli premikanja – ja, težki so, pa kaj! Pripravite se na 44 sklonov (po zadnjih lingvističnih raziskavah celo 46!) ruskih jezikovnih manjšin ...
Samo za ljudi z visokim IQ-jem
Eden najtežjih jezikov je nedvomno tabasaranščina, ki jo govori okrog 150.000 Tabasarancev v severnokavkaški Republiki Dagestan.
V Karačaj-Čerkeziji živijo Abazini, katerih abeceda ima kar 71 črk (ruščina in slovenščina sta s 33 ter 25 črkami proti njej prava pionirčka), od tega samo 6 samoglasnikov. Si predstavljate, da morate vsak dan izgovoriti 65 sičnikov in šumnikov? Če niste naravni govorec, ste obsojeni na soglasniško smrt. Na eni izmed ruskih spletnih strani so jasno in glasno zapisali: tega jezika se ne da naučiti pa amen!
Toda Kavkaz je šele začetek – Rusija premore še veliko jezikovne eksotike. Čukotski Eskimi na ruskem Daljnem vzhodu govorijo čudovito težek jezik (s 63 glagolskimi oblikami!). Internetu rečejo 'ikiaqqivik', kar v dobesednem prevodu pomeni 'potovanje skozi raznolike svetove'. Čista poezija, ni res?
Ni ga čez angleščino
Sodeč po uradnih podatkih, je v Rusiji več kot 30 enakopravnih jezikovnih manjšin, ki s pridom izkorišča svoje ustavne pravice.
Prebivalci Tatarstana se torej učijo tatarščine, prebivalci Čuvašije čuvaščine ..., toda: število govorcev ni najbolj zavidljivo.
Leta 2010 je Ruska federacija izvedla popis prebivalstva, ki je na vprašanje »Katere jezike govorite?« najpogosteje obkrožilo ruščino in angleščino, rečeno v statističnem jeziku: angleško govori 7,5 milijonov oziroma 5,48% anketirancev. Nič nenavadnega ni, da svetovni jezik in obvezni predmet na večini ruskih šol govori več ljudi kot tatarščino, ki ima slabe 3% govorcev. Tabasaranščina in čukotščina sta tudi za Ruse precej eksotični.
Ogrožene vrste
Težko je napovedati nadaljnjo usodo manjšinskih jezikov, jasno je le, da njihova raba zaradi ruščine – »zmagovite« lingue france – vztrajno peša. »Ruske jezikovne manjšine mislijo, da jih bo družba v nasprotnem primeru izločila in jim povsem zagrenila življenje,« meni Sergej Tetevosov, predstojnik katedre za primerjalno lingvistiko na moskovski Filološki fakulteti.
Rečeno drugače: materni jezik je sinonim za otroške uspavanke, ruščina pa čudežni pomočnik, brez katerega v velikih ruskih mestih ni mogoče preživeti, zato je daleč najbolje, da si svoje etnične korenine čimprej izbijete iz glave. Šalo na stran: Tetevosov je zaradi pričujočega jezikovnega položaja še kako zaskrbljen, rekoč, da je »bistvo ruske ideje ohranjanje in spodbujanje nacionalnih posebnosti, ki nikakor ne smejo postati 'ogrožena vrsta'«.
Bo volk res sit in koza cela?
A to ni prevladujoče rusko mnenje; nekateri Rusi so naravnost ogorčeni, da njihovi otroci obiskujejo šole, kjer poučujejo manjšinske jezike. Pred časom je predsednik Putin izjavil, da ruskih učencev »ne bi smeli siliti v učenje tujega jezika« in vrgel kost ogorčenim staršem, ki so začeli množično protestirati proti učenju tatarščine v tatarstanskih šolah.
»Rusi v Tatarstanu so upravičeno zaskrbljeni,« je povedal Aleksej Kozlov z ruskega Lingvističnega inštituta. »Zakaj bi naj moji otroci uporabljali tujejezične učbenike in se učili jezika, s katerim nimajo prav ničesar skupnega?«
Državna Duma RF je 25. junija 2018 ponudila kompromisno rešitev in obstoječi zakon dopolnila z amandmajem. Poslej lahko etnični Rusi zahtevajo, da se namesto tatarščine, burjatščine ali tabasaranščine učijo svojega maternega jezika, s čimer je volk sit in koza cela. Jezikovne manjšine pa si bodo, kot kaže, sodbo pisale same.
Poznate čisto posebno, na Aljaski živeče rusko narečje?