Slovani se med druženjem radi pohecajo tako, da se začnejo pogovarjati med seboj v polomljeni angleščini s kvazi »ruskim« naglasom, tako kot govorijo ruski negativci v hollywoodskih filmih. Že res, da v Hollywoodu pretiravajo s stereotipi o Rusih, vendar imajo te predstave o ruskem naglasu določeno realno osnovo.
Pa si lahko predstavljate, da večina Rusov še nikoli ni slišala originalnih glasov junakov iz South Parka ali Simpsonov? Jezikoslovec Alex DeLarge je nekaj časa bival v Rusiji in je bil presenečen, ko je na ruskem kanalu prvič videl Homerja, Marge in Barta, ki so spregovorili z nekimi nepoznanimi glasovi v ruščini. Utrnila se mu je misel: »V Rusiji so lahko ljudje cela desetletja gledali Simpsone, pa sploh ne vedo, kakšne glasove imajo liki.«
To je čista resnica, saj v Rusiji nasploh sinhronizirajo vse tuje filme, serije in šove. To je stalna norma, v katero se nikoli ne dvomi. Mogoče je tudi to eden od razlogov, zakaj ruske množice tako slabo poznajo in govorijo angleščino. Rusija je na repu evropske lestvice po znanju angleščine, slabše je samo še v Ukrajini, Gruziji ali Turčiji.
Vendar sinhronizacija še zdaleč ni edini razlog za slabo poznavanje angleščine.
Rusi ne potujejo v tujino
V Rusiji lahko zlahka preživite brez znanja angleščine. Vse knjige so prevedene in vsi filmi so sinhronizirani. Ogromna država, velika kot celotna površina Plutona, ne čuti potrebe, da bi se borila s slovničnimi strukturami tujega jezika, saj to ne vpliva na življenje njenih prebivalcev.
Angleščina je bolj pomembna za tiste, ki nameravajo odpotovati v tujino. Ampak to zajema le majhen delež ljudi, saj 72% državljanov Rusije sploh nima potnega lista za tujino, 59% pa jih nikoli ni potovalo zunaj meja nekdanje Sovjetske zveze.
Sovjetska šola
Če Rusa vprašate, kje se je učil angleščine, vam bo verjetno rekel: »Kakšnih osem let v šoli, potem pa sem jo imel še na univerzi/visoki šoli.« Mogoče se vam to zdi zelo veliko let, čisto dovolj, da bi postali tekoči govorci angleščine. »Ampak na koncu pri skoraj vseh Rusih, otrocih in odraslih, opazimo nekakšen 'pasji sindrom: nekaj razumejo, ampak nič ne morejo povedati,« razlaga predavateljica Margarita Golomidova.
Tako kot v sovjetskih časih, tudi danes v ruskih javnih šolah (še vedno jih obiskuje večina ruske mladine) radi poučujejo slovnico, malo pozornosti pa namenjajo pogovornemu jeziku in nasploh slušnemu sprejemanju jezika, je prepričana Katerina Litvinova, ki sedaj živi v Londonu. »Ko sem študirala na Moskovskem državnem inštitutu za mednarodne odnose, me nihče ni učil poslovne korespondence s partnerji po elektronski pošti, da sploh ne govorim o uradnih dopisih, izjavah in tako naprej!« se spominja izseljena Rusinja.
Pa še nekaj. Za standard pri ruskih pedagogih velja angleščina iz 19. stoletja. »Sovjetska angleščina« veleva, da se ne reče »dinner«, ampak »supper«, da je »lunch« v resnici »dinner«, edini pravilen pozdrav pa je »hello«, medtem ko je »hi« samo za najbolj predrzne.
Zgodovinski vzroki
Pred drugo svetovno vojno je bila angleščina za celinsko Evropo manj pomembna kot francoščina ali angleščina. V celotnem 18. stoletju in deloma v 19. stoletju je visoka družba v Rusiji govorila v francoščini pogosteje in celo bolje kot v rodni ruščini, nemščina pa je veljala za tehnološki jezik. »Še zdaj se spomnim ogromnih knjig priročnika Hütte [priročnik za inženirje], ki jih je hranil moj dedek za svoje potomce,« pripoveduje ustanovitelj več zagonskih podjetij Vadim Berman.
Zahteven in »strašen« jezik
Mnoge Ruse prestraši angleška slovnica. Pogosto pozabljajo ali mešajo angleške člene »a«, »the«, ker jih ruščina nima. Še bistveno bolj destruktivne učinke ima strah pred napako. Ruse je iz nekega razloga ves čas strah, da ne smejo storiti napake v pogovoru, drugače jih bodo zaradi tega obsojali. Preprosto jim nihče ne pove, da to ni nič katastrofalnega.
»Ne moremo se sprostiti,« poudarja Olga Fjodorovna iz Rusije, ki je delila z nami tole zgodbo: »Moja mama mi je pripovedovala, kako je potovala v Češkoslovaško, kjer je morala govoriti v angleščini. Presenečena je bila, kako zlahka in zbrano so Čehi govorili ta jezik, ki jim ni bil materni. Ona je v glavi sestavljala povedi in preverjala vse slovnične elemente, preden je karkoli rekla. Čehi pa so prosto govorili in delali napake, a se zaradi njih očitno niso dosti sekirali.«
Notranji trg
Za prebivalce Rusije znanje angleščine ni nujno potrebno niti na trgu dela v svoji državi. »Kot človek, ki je končal magisterij iz menedžmenta v angleščini, lahko rečem, da ima Rusija tako velik notranji trg, da ni potrebe, da bi nekdo študiral angleščino in šel v tujino. To preprosto nima smisla,« je prepričana Inna Anisimova, ki vodi agencijo za stike z javnostjo PR Partner.
Strokovnjaki za razvoj kadrov vidijo več smisla v učenju angleščine, a tudi oni v zelo omejenem obsegu. Načeloma 80% oglasov za delovna mesta vsebuje zahtevo po znanju angleščine. Toda medtem ko je to v podjetjih na Zahodu resna zahteva, gre pri navajanju angleščine v ruskih oglasih pogosto le za imidž. Na koncu za delo angleščina navadno sploh ni potrebna.