Zakaj se Rusija sploh imenuje »Rusija«?

Natalija Nosova
Odgovor na to vprašanje je veliko bolj zapleten, kot si morda mislite.

Redko pomislimo na to, a ime skoraj vsake države je povezano z nečim (ali nekom). Francija je na primer dobila ime po Frankih, germanskem plemenu, ki je osvojilo to območje v 5. stoletju, medtem ko je Amerika poimenovana po Amerigu Vespucciju, italijanskem raziskovalcu in kartografu, ki je bil med prvimi evropskimi popotniki v Novem svetu.

Kaj pa Rusija, ki ji sami Rusi zadnjih 300 let pravijo »Rossija« ("Россия"), prej pa so ji pravili »Rus'« ("Русь")? Vsi zgodovinarji se strinjajo, da njeno ime izhaja iz besede »Rus«. Bizantinski cesar Konstantin VII. je bil v 10. stoletju prvi, ki je to deželo slovanskih plemen poimenoval »Rusia«. Tipična grško-latinska pripona (-ia) nekoga ali nekaj povezuje z nekim območjem. »Rusia« tako pomeni »dežela Rusov«. Zakaj za vraga se v angleščini ime Rusije zapisuje z dvema s-jema (Russia), pravzaprav ne ve nihče. Tudi nihče ne ve povsem točno, kaj je prvotno pomenila beseda »Rus« (starorusko »rus« in »rusič«, v sodobnem jeziku »russkij«). Obstaja več teorij.

Rusija = Švedska?

Ena razlaga pravi, da beseda »Rus« prihaja iz skandinavskih jezikov, zato ker naj bi bili prvi ruski vladarji Vikingi oz. Varjagi. »Varjagi so nas poimenovali ’Rus’ po sebi,« je zapisal neki letopisec iz 12. stoletja, ki ga navaja zgodovinar Vasilij Ključevski.

Če to drži, potem je »Rus« samo še en naziv za Švedsko/Švede, kot so nekoč imenovali Normane ali Vikinge. Tujci so termin »Rus« uporabljali za slovanska plemena, ki so jim vladali Vikingi, in beseda se je ohranila. Beseda »Rus« je podobna današnji besedi »Ruotsi«, kakor Finci pravijo Švedski, tako da za tem verjetno stoji neka logika.

Slovanska in sarmatska hipoteza

Seveda pa se s to razlago ne strinjajo vsi, sploh glede na to, da mnogi zgodovinarji zavračajo trditev, da so Varjagi kadarkoli zares vladali stari Rusiji - zanje je to samo legenda. Tako so našli alternativno razlago o izvoru besede »Rus«, in sicer v navezavi na reko Ros, pritok Dnepra v današnji Ukrajini. Ob tej reki so se namreč naselila slovanska plemena, ki so jim začeli praviti »Rosskije«, kar naj bi se kasneje pretvorilo v »russkie« (rus. русские) oz. »Rusi«.

To sicer deluje dokaj prepričljivo, a lingvisti dvomijo o tem, da se je »o« pretvoril v »u«, saj takšnega razvoja besed ni zaslediti skoraj nikjer. Za povrh obstaja še bolj eksotična razlaga, da ime »Rus« izhaja iz Roksolanov, sarmatskega naroda, sorodnega Skitom, ki so živeli na Krimu od 2. stoletja p. n. š. do 1. stoletja n. š. Roksolani naj bi se nato pomešali s Slovani in skrajšali svoje ime v »Rus«. Kdo bi vedel, od takrat je preteklo že kakih 2.000 let.

»Rdeči ljudje«?

Še ena hipoteza namiguje, da ima beseda »Rus« praindoevropski koren, ki v različnih jezikih pomeni »rdeč«, »zlat«, »rumen«, »rjav«, »rdečkast«. »Bizantinci jim (slovanskim plemenom, op. a.) pravijo ’ar-rusija’, kar pomeni ’rdeči’,« piše Al Masdi, arabski zgodovinar iz 10. stoletja.

Ruski jezik ima pridevnik »rusyj« ("русый"), ki je bil v praslovanščini *rudsъ in ima isti stari indoevropski koren kot starosrbski pridevnik »rus«, ki se pojavlja v ljudskih pesmih, latinski »russus«, francoski »rouge«, grški »ἐρυθρός«, poljski »rudy« itd. Isti koren se najde v ruskem in slovenskem jeziku v besedah »ruda«, »rudnik«. V sodobni ruščini »rusyj« ("русый") označuje besedo z rdečkastimi lasmi, »rusak« ("русак") pa je vrsta zajca.

Skratka, Rusi so narod rdeče, rdečkaste ali zlate kože. To ima smisla in se zdi logično s stališča lingvistike in etnologije.

Eksotična poimenovanja

O izvoru besede Rusija bi lahko zgodovinarji in jezikoslovci razpravljali v neskončnost. Kdorkoli že ima prav, Rusija je Rusija že tako dolgo, da si jo je nemogoče zamisliti s kakšnim drugim imenom. Večina ostalih narodov prav tako uporablja imena, ki zvenijo podobno, kot na primer »Russia« v angleščini, »Russland« v nemščini, »La Russie« v francoščini, »Rusiya« (روسيا) v arabščini in tako naprej. Koren zmeraj ostane enak. Kljub temu obstajajo tudi zanimive izjeme:

»Venäja« (finsko) in »Venemaa« (estonsko): Ta jezika najverjetneje uporabljata koren, ki temelji na imenu plemena Veneti, katerega pripadniki so morda bili predniki Slovanov.

»Krievija« (latvijsko): Zdi se, da si v baltskih državah za Rusijo radi izmišljajo smešna imena. Šalo na stran, v resnici gre za ime, ki izhaja od Krivičev, enega od vzhodnoslovanskih plemen.

俄罗斯 (izg. Elosy, kitajsko): Tudi tukaj je prisoten koren »ros/rus«, vendar Kitajci ne uporabljajo »r«, zato so ga pretvorili v »l«.

»Nga« (vietnamsko): Tole je zagotovo najbolj nenavadno poimenovanje Rusije. Lingvisti ga pojasnjujejo s tem, da so vse do 20. stoletja Vietnamci uporabljali kitajske pismenke, zato so Rusijo zapisovali enako kot Kitajci zgoraj. Čeprav so bile pismenke enake, pa je bila izgovorjava popolnoma drugačna, nekaj v stilu »Nga La Ty«. Ko je za zapis vietnamščine pod francoskim kolonialnim vplivom postala razširjena latinica, so izpustili zadnja dva zloga in danes Rusiji pravijo preprosto »Nga«.

Ste se kdaj spraševali,zakaj Rusi tako slabo govorijo angleščino?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke