Štirje glavni razlogi, zakaj Rusi uporabljajo cirilico

Legion Media
Ste vedeli, da je ruščina drugi najbolj razširjen jezik na spletu, takoj za angleščino? Cirilica se zato še dolgo ne bo poslovila in Rusi se bodo verjetno prej odpovedali majonezi, kot pa da bi preklopili na latinico.

Od svojega nastanka naprej je cirilična abeceda prestala mnoge posege, preden je iz nje nastala sodobna cirilica. Tokrat razkrivamo, zakaj se je pojavila v Rusiji in kako je obdržala prednost pred latinico.

1. Cirilica je bila izumljena, da bi povezala staroruska ozemlja pod krščanskim okriljem

Zgodnjo cirilično abecedo so uveljavili učenci Cirila in Metoda, da bi širili krščanski nauk v staroslovanskem jeziku, pa tudi zato, da bi zakoličili razliko med novimi župnijami na vzhodu in katoliškimi župnijami v Evropi (katoliški duhovniki so uporabljali latinico). Na Balkanu in kasneje v 9. in 10. stoletju v Kijevski Rusiji je cirilica pomagala k razločevanju med pravoslavjem in katolicizmom. Ruska pravoslavna cerkev je v 10. stoletju cirilico sprejela kot uradno pisavo, in ker je bila cerkev glavna izobraževalna institucija, je cirilica postala abeceda staroruskega jezika. Vsebovala je celotno grško abecedo (24 črk) in dodatnih 19 znakov za slovanske foneme.

2. Peter Veliki je cirilico poenostavil, da bi spodbudil trgovino z Evropo

Peter Veliki je prvo jezikovno reformo uvedel leta 1708 in štiri leta kasneje je bila ta dokončno utrjena. Car je osebno predrugačil 32 črk in mnoge so bile prilagojene latinski abecedi, da so jih lahko tiskali tudi evropski tiskarji. Peter je ukinil mnoge dodatne simbole in vztrajal, da se na začetku povedi zapisujejo velike začetnice. Uvedel je tudi arabske številke, s katerimi je zamenjal abecedne števnike, ki so bile v uporabi pred tem.

Prve kovinske štampiljke, s katerimi so tiskali reformirano cirilico, so bile narejene na Nizozemskem. Poleg črk in tiskalnih strojev je Peter odredil uporabo prvih pisalnih strojev, da bi z njimi Ruse naučil prvih načinov tiskanja knjig. Novo pisavo so uporabljali za tiskanje knjig, časopisov in javnih razglasov.

Petrova vladavina je stkala tesnejše stike med Evropo in Rusijo na gospodarskem, izobraževalnem in vojaškem področju. Carjeva državljanska pisava je ruski jezik ponesla v širni svet.

3. Boljševiki se leta 1918 s pravopisnimi reformami spopadejo z nepismenostjo

Ruski jezik in cirilična pisava sta se razvijala skozi vso 18. in 19. stoletje, in tako je ruščina do leta 1918 imela že 35 črk. Pravopis pa je imel zapletena pravila, še bistveno hujša kot danes, zato si je bilo potrebno ogromno posebnih črk in izjemnih primerov zapomniti na pamet. Boljševiki so v praksi izvedli načrt za poenostavitev jezika, ki so ga že leta 1904 pripravili najboljši ruski jezikoslovci. S tem so ogromno pripomogli k izkoreninjanju nepismenosti v državi.

Reforma je stekla in rodila se je ruska abeceda s 33 črkami, kot jo poznamo danes. Da so nova jezikovna pravila tudi zares obveljala, pa so oblasti preprosto zasegle stare sete črk iz tiskarn. Nova različica cirilice je v svet ponovno poslala sporočilo: rodila se je popolnoma nova država z reformiranim jezikom, ki ga bodo prevzeli milijoni ljudi.

Čuvaški kmetje v šoli za opismenjevanje, Čuvaška ASSR

4. Širjenje ruskega jezika v druge socialistične države

Leta 1956 je ruski jezik doživel svojo zadnjo večjo reformo. Strogo rečeno ta ni vplivala na samo cirilično abecedo kot tako, ampak je zgolj razrešila nekatere zapletene pravopisne primere, ki so olajšali učenje jezika.

Varšavski pakt, podpisan leta 1955, je odprl novo pot ruskemu jeziku, ki so ga začeli poučevati v državah članicah. V letih 1964, 1973 in 1988 so sledili podobni poskusi reformiranja jezika, ki so uvedli nekatere manjše spremembe. Splošno rečeno danes uporabljamo model cirilice iz leta 1956. Od 90. let naprej so ruski strokovnjaki za tipografijo začeli razvijati cirilične pisave za digitalno in tiskano objavljanje in danes cirilica na spletu zavzema šest odstotkov celotne vsebine desetih milijonov spletnih strani.

Spoznajte še:

5 brezplačnih aplikacij za učenje ruščine

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke