Tujec, bil si opozorjen! Vsak, ki bo prišel v to deželo, bo moral prestati vsakodnevni preizkus potrpežljivosti in samodiscipline, saj vas bo vsak Rus, ki ga boste spoznali, vedno spraševal eno in isto, po 3-krat, 5-krat, včasih celo 40-krat na dan, če boste na kakšni konferenci. Vsi vedo, da ste drugačni, ljudje pa so skrajno radovedni. Samo škoda, da so vprašanja vedno ena in ista.
Jaz sem ameriški tujec v Rusiji, ampak imam slovanske prednike, zato sem genetsko zadosti primeren, da se zlijem z domačini – dokler ne odprem ust. Čeprav imam največji ruski besedni zaklad od vseh angleško govorečih tujcev, kar sem jih kdaj spoznal, bom vedno imel zanič izgovorjavo. Tako sem »razkrinkan« vsakič, ko pogovor zaide z omejenega nabora besed, ki sem se jih naučil po rusko izgovarjati na pamet.
Pa pridejo na vrsto tiste besede, s katerimi se srečujem vedno znova, ko nekoga na novo spoznam: »O, vi ste tujec!« Če se vam zgodi tole, poskusite globoko vdihniti in odgovoriti s čim bolj naveličanim in zdolgočasenim glasom: »Da.« Mogoče bo kdo dojel namig, da se o tem nočete pogovarjati, čeprav je to v večini primerov zaman. Večna vprašanja pa so naslednja:
Od kod ste?
Logično prvo vprašanje s kratkim odgovorom. Iz živega dolgčasa zdaj taksistom, natakaricam itd. sam zastavim protivprašanje, naj uganejo, od kod sem. V bistvu izvajam svojo lastno javnomnenjsko raziskavo.
Večina Rusov pomisli, da sem s Finske ali Češke, ker po njihovem mnenju govorim rusko bolje, kot bi lahko govoril katerikoli Zahodnjak. Ob tem še vedno govorim fantastično narobe, a vendar besede zvenijo nekako prav (kot pri Čehih), ali pa zelo počasi in nerazgibano (kot Finci).
Včasih jim rečem: »Sem iz mesta Cleveland v zvezni državi Ohio, ZDA, daleč na severu in takoj ob meji s Kanado.« To rečem zato, ker tako in tako nihče ne ve, kje je Ohio (jaz od tujcev ne pričakujem, da poznajo geografijo ZDA), in zato, ker večina takoj fantazira, da mora to biti zraven sončne Kalifornije ali Floride. V polovici primerov moram ruske sogovornike na njihovo začudenje obvestiti, da v Clevelandu vsako leto pada sneg.
Zakaj živite tukaj!?
Ko ruska oseba izve, da ste Američan, ki v Rusiji živi prostovoljno, je običajno ogorčena. Njim so celo življenje govorili, da se v Ameriki cedita med in mleko, ulice pa so tlakovane z zlatom, »vsi hočejo tja«. Ker jim porušite idealno predstavo o svetu, bodo od vas zahtevali trdne argumente, zakaj ste v Rusiji. Kako vendar lahko zamenjam izjemno bogato ameriško življenje za to »grozno državo«?
Potem me običajno zasujejo z vprašanji, kot je: »Kako lahko živite tukaj, ko pa je v Ameriki toliko denarja?« Ne glede na to, kako obrnejo besede, je vedno zraven denar. Rusi množično govorijo, da jim je všeč Amerika. V to ne dvomim, čudi in razočara pa me, da jim je najbolj všeč zaradi »zelencev«. Srečal sem samo enega človeka, ki je kot glavni razlog za željo po življenju v Ameriki navedel vrednote ustanovnih očetov. Mogoče bi pa Trump moral zgraditi zid na meji z Rusijo … če se da?
Skratka, tudi to nesmiselno vprašanje mi gre na jetra, zato navadno rečem samo: »Moji predniki so iz vzhodne Evrope in sem hotel priti nazaj domov.« Ker na to izjavo navadno ne dobim reakcije, jo uporabljam najraje od vseh.
Kot tujec, ki ima rad Rusijo, moram priznati, da me skrbi za prihodnost, ko imajo vsi naključni ljudje tako slabo mnenje o svoji državi. Če Rusom glave perejo mediji, kot dostikrat trdijo v zahodnem tisku, jim glave očitno pere Hollywood, ne pa Kremelj.
Saj veste, da se vsi v Rusiji želijo preseliti v Ameriko (na Zahod)!
Tako sem slišal. Rus ima nekakšno vero v mistični все (»vsi«) in verjame, da vsi delajo nekaj, kar on misli, da bi morali, in da je tako prav. Tale »vsi« je zelo nevaren, ker na podlagi vere, da »vsi počnejo X«, potem vsi vztrajajo pri početju X, tudi če gre pri tem početju za slabo idejo.
Hej, sin prijatelja bratranca mojega strica se je preselil v New York in mu je tam zelo všeč, kaj porečete na tole?
»Samo da mu je lepo,« je vse, kar lahko porečem na tole. Ta del pogovora sledi po tem, ko ruski sogovorniki izvejo, da sem iz Amerike, in izrazijo jezo, da jaz živim v Rusiji. V bistvu imam vedno težavo, kako naj najlepše odgovorim na tole.
Mislim, da želi sogovornik v takšni situaciji pokazati nekakšno rodovno povezanost z menoj, češ da se je nekdo, ki je z njim v daljnem sorodu, preselil v Ameriko. Vse lepo in prav, ampak res ne vem, kako bi odgovoril na to. Očitno ima vsak taksist nekega daljnega sorodnika, ki se je preselil v ZDA.
Kako dolgo že živite v Rusiji?
Več kot 10 let – povem naravnost in iskreno.
Vam je všeč Rusija?
Kar glava me zaboli, ko pomislim, kako neracionalno in neumno je to vprašanje. Če nekdo PROSTOVOLJNO živi v državi 10 in več let, kaj naj si o njej misli, mar bi res takšno državo sovražil? Kaj neki si misli? Nobeden Američan ne bi vprašal Kitajca ali Egipčana, ki živi v ZDA že vrsto let, ali jim je država všeč. Seveda jim je, saj so prišli sem živet prostovoljno!
Pazite tole. Nikoli ne vprašajo: »Kaj vam je všeč pri Rusiji?« Vedno samo: »Ali vam je všeč Rusija?« Čeprav bi bilo prvo vprašanje bolj logično in smiselno. Gremo naprej …
Ali ste poročeni? Imate kakšnega brata ali sestro?
V ZDA nismo navajeni, da bi nekoga prvič spoznali, potem pa ga vprašali: »Hej, ali ste poročeni?« Ali da bi novega sodelavca prvi dan vprašal: »Hej, koliko bratov imaš?« Na Zahodu to spada pod osebne informacije, čeprav se dandanes vse odgovore na to vprašanje dobi na Facebooku. V Rusiji je spraševanje drugih ljudi o teh temah nekaj običajnega.
Jaz odgovorim: Da, poročen sem. Potem pa povem, da imata oba moja otroka zelo bedasta patronima (imeni po očetu), ker je oče tujec – Timotijevič, Timotijevna. Večina Rusov se ob tem nasmehne.
Ali ste vedeli, da …
Na tej točki pogovor 1) ali zamre, 2) ruski sogovornik (po zaslugi veličastnega komunističnega izobraževalnega sistema) začuti dolžnost, da naivnega in nevednega tujca (čeprav živi v državi 10 let, tekoče govori jezik države in dela v medijih) razsvetli z enim podatkom o zgodovini ali kulturi svoje države, ki sem ga sicer izvedel že v prvem letu svojega življenja v Rusiji. Rus pač predpostavi, da ste zahojen Zahodnjak z omejenim zahodnjaškim svetovnim nazorom, če ne uspete dokazati nasprotno.
Komunizem in pravoslavje oba zapovedujeta odpravljanje slabih vzorcev obnašanja in zavračanje škodljivih mitov, kar je za družbo dobro in vsekakor predstavlja del ruske kulture. Je pa problem, ko vas kot tujca obravnavajo kot 110 kg težkega, 185 cm visokega, bradatega otroka s krivimi zobmi, pa če se na glavo postavite. Zato boste obvezno predmet ruskega čuta za dolžnost, kot tujec z zahoda boste morali biti »razsvetljeni« in »izvedeti«, da nek mit ne drži.
Včasih Rusi to počnejo zato, da bi ugotovili, na čigavi strani ste. Za Rusa je ključno, da razume, ali ste vi svoj/naš (naš, na naši strani, nam blizu, poznan) ali čužoj (njihov, tuj, ne na naši strani). Pri spoznavanju Rusov boste na to dostikrat naleteli.
Poznam enega Američana, ki je ustavil ruskega sogovornika, ki mu je začel bemtiti čez ameriško zunanjo politiko, z besedami: »Jaz ne maram Obame, nisem volil zanj.« Ko je opazil, da je ta Američan svoj, je ta Rus samo naredil mrk obraz in v tišini odkorakal stran.
Torej, kaj sem se naučil iz 10.000+ enakih pogovorov, ko sem prvič spoznal nekoga v Rusiji?
1) Rusi so zelo radovedni glede zunanjega sveta in se ne bojijo spoznavati nove ljudi ali jim zastavljati vprašanja.
2) Rusi imajo manjvrednostni kompleks glede svoje države.
3) Ruska družba je kolektivistična in njeni člani si navadno prizadevajo delati to, kar počnejo/hočejo početi »vsi«.
4) Rusi idealizirajo življenje na Zahodu skozi rožnata hollywoodska očala, zato imajo o Zahodu neracionalne poglede in mnenja.
5) Rusi dojemajo družinski stan kot pomemben del človekove osebnosti, družinsko življenje ima pomembnejši status celo od kariere.
6) V očeh Rusa ste naivni in krhki, zato vam morajo pomagati s »šokantnimi« informacijami o realnem stanju in zgodovini velike grozne Rusije.
7) Rusi hočejo vedeti, ali ste vi, Gospod Tujec, »naš« ali »njihov«.
8) Vsak Rus ima malega bratranca, ki živi v New Yorku.
Aja, mimogrede: Od kod ste?
Priporočamo še:
J**** vreme: Zakaj Rusi ne marajo praznih klepetov ("small talka")?