Priljubljene besede v ruščini, ki so si jih izmislili ruski pisatelji

Državni Puškinov muzej; Tretjakovska galerija
Nekatere ruske besede niso nastale samostojno, temveč so bile prevzete iz del znanih pisateljev.

1. Bespristrastnost’, Vasilij Trediakovski

Vasilij Trediakovski (1703 - 1768) je bil ruski pisatelj in filolog, ki je veliko naredil za rusko literaturo: poezijo je ločil od proze in reformiral ruski pesniški sistem. Trediakovski je začel pisati svoje pesmi v obliki heksametra in pri tem posnemal antične tradicije, vendar pa so pesmi že temeljile na ruskih poudarkih.

Ruski jezik je želel narediti bolj preprostega in brez izposojenih besed. Tako je pisatelj sam izumil veliko besed, na primer bespristrastnost’ ("nepristranskost, objektivnost"). Poleg tega je uvedel ekvivalent z ruskim korenom za angleško besedo "art" - iskusstvo. Trediakovski je ustvaril več kot sto novih besed, ki jih najdemo v njegovi knjigi "Telemahida", napisani po romanu Françoisa Fénelona "Dogodivščine Telemahusa".

2. Gradusnik in veščestvo, Mihail Lomonosov

Mihail Lomonosov (1711 - 1765) je moral prehoditi dolgo pot od sina ribiča, preden je lahko postal neverjeten pionir ruske znanosti in ustvarjalec načrta za ustanovitev Moskovske univerze. Njegovi interesi niso imeli meja: študiral je fiziko, kemijo, filologijo, zgodovino, geografijo in še več, polega tega pa je bil tudi publicist.

Lomonosov je v ruščino prevedel številne evropske znanstvene študije. Na primer, prevedel je delo "Eksperimentalna fizika" nemškega fizika Christiana Wolffa, ki je uporabil veliko izrazov, ki so bili v Rusiji neznani. Lomonosov jih je moral predstaviti na svoj način, tako da je našel nekaj enakovrednih besed. Tako so se pojavile besede gradusnik ("termometer"), veščestvo ("snov") in številna druga geometrijska imena, ki jih še danes uporabljajo v ruskem vsakdanjem govoru. Nekatere besede Lomonosova so prevzete iz tujih jezikov, kot je periferija ("obrobje"), druge pa so sestavljene iz ruskih korenov, na primer kislorod ("kisik").

3. Trogatelnij, Nikolaj Karamzin

Nikolaj Karamzin (1776 - 1826) je ogromno naredil tako za rusko literaturo kot tudi zgodovino. Bil je pomemben pisatelj in oče ruske sentimentalne fikcije, v kateri je glavni cilj dotakniti se bralčevih občutkov. Toda njegovo glavno delo je bila zgodovinska razprava "Istorija Gosudarstva Rossijskogo" ("Zgodovina ruske države"), ki jo je napisal, ker ga je Aleksander I. izbral za kraljevega zgodovinopisca.

Karamzin je ustvaril zelo pogosto rusko besedo trogatelnij - "dotikajoč se srca", "nekaj, kar vzbuja najbolj tankočutne občutke". Najdemo ga v njegovi slavni zgodbi "Bednaja Liza" ("Uboga Liza"). Pravzaprav je Karamzin veliko prispeval k razvoju ruskega jezika: doprinesel je več kot 50 novih besed, med njimi tudi vpečatlenije - "vtis", promišlennost'- "industrija" in vljubljonnost' - "zaljubljenost".

4. Zlopihatelnij, Mihail Saltikov-Ščedrin

Mihail Saltikov-Ščedrin (1826 - 1889, pravi priimek Saltikov) je bil znan že med svojimi sodobniki in ostaja priljubljen še danes. Bil je zaposlen pri literarnih revijah, kot sta "Sovremennik" ("Sodobnik") in "Otečestvennije Zapiski" ("Domovinski zapiski") ter napisal številne satirične zgodbe in romane.

Ena njegovih besednih mojstrovin je pridevnik zlopihatelnij, za katerega težko najdemo primerni prevod v slovenščino, pomeni pa "neprijazno zloben". To besedo lahko na primer najdemo v znamenitem satiričnem romanu Saltikova-Ščedrina "Istorija odnogo goroda" ("Zgodba nekega mesta"). Druga priljubljena beseda, ki jo je ustvaril, je mjagkotelij, ki jo lahko dobesedno prevedemo kot "mehkotelesni", v resnici pa pomeni nekoga, ki je preveč vodljiv in nima svoje lastne drže ali energije. Tudi druge besede Saltikova-Ščedrina so zelo iznajdljive (na primer blagoglupost', kar dobesedno pomeni nekaj neumnega, narejenega z dobrimi nameni), vendar jih ruski jezik ni sprejel.

5. Ljotčik, Velimir Hlebnikov

Velimir Hlebnikov (1885 - 1922, pravo ime Viktor) je bil ena ključnih oseb ruskega futurizma in avantgardne poezije, ki je temeljila na zanikanju starih tradicij. Napisal je veliko pesmi, ki so bile v celoti sestavljene iz neologizmov, izhajajočih iz slovanskih besednih korenov. Te besede kljubujejo prevodom, za Ruse pa so včasih naravno razumljive.

Dejanski prispevek Hlebnikova k ruskemu jeziku in kulturi ni omejen s pesmimi in nenavadnimi besedami, ki jih je težko uporabiti brez njihovega konteksta. Pravzaprav je ta futurist na podlagi ruskega korena izumil besedo, ki zaobjema pojma "pilot" in "letalec" - ljotčik. Pojavila se je v pesmi z naslovom "Trizna" ("Pogrebna slovesnost pri starih Slovanih, op. ur. "). Pred Hlebnikovom so Rusi uporabljali v vsakdanjem jeziku ti dve izposojeni besedi (pilot in aviator).  Poleg tega je pesnik ustvaril tudi pridevnik iznemoždjonnij ("popolnoma izčrpan"), ki se je ravno tako ustalil v ruskem jeziku.

6. Bezdar’, Igor Severjanin

Igor Severjanin (1887 - 1941, pravo ime Igor Lotarjov) je bil futuristični pesnik. Severjanin je postal znan s pomočjo kritičnega komentarja Leva Tolstoja, ki ga je odkril in predstavil med sodobniki. Vzpostavil je tudi neke vrste kult, ki je temeljil na izjemni priljubljenosti njegovih nenavadnih nastopov v živo. Med njimi je z velikimi koraki hodil po odru in s pevskim glasom recitiral svoje pesmi, kot da ne bi niti opazil svojega občinstva.

Igor Severjanin se je rad igral z besedami in izumljal nove. V pohvalni pesmi, posvečeni Valeriju Brjusovu, še enemu velikemu pesniku, je Severjanin uporabil novo besedo Bezdar', kar pomeni "nekdo brez talentov, popolnoma povprečen". Danes se pogosto uporablja v pogovornem ruskem jeziku, le poudarek se je premaknil iz drugega zloga na prvi. Poleg tega je Severjanin spremenil uporabo besede samoljot, dobesedno "nekaj, kar leti samo od sebe". Pred njim je bil to le pravljični izraz, Severjanin pa ga je spremenil v rusko besedo za "letalo", ki se je trdno zasidrala v vsakdanji jezik.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Še več zanimivih zgodb in videoposnetkov najdete na Facebook strani Russia Beyond Slovenija
Preberite še:

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke