Deset starih besed za lažje razumevanje starе Rusije

• Spremljajte naše vsebine prek inovativne ruske storitve Telegram! Vsi naši najnovejši in najbolj aktualni članki bodo prispeli naravnost na vaš pametni telefon!

Izba

Pokrajina z izbo

Aleksej Savrasov

V predrevolucionarni Rusiji je bila izba pravzaprav vsak prostor ali del prostora, ki se je ogreval s pečjo. Celo prostori v carskih palačah so se lahko imenovali "izba" - na primer "prednja izba" je bila prva soba, v katero so vstopili gostje moškega dela palače, "straniščna izba" pa je bila stranišče. V Rusiji so tako kmetje kot carji živeli v izbah. Izba je lahko bila tudi samostojna hiša, njenemu osrednjemu delu (preprosta lesena hiša s štirimi stenami) pa so pravili klet. Če klet ni stala na tleh, ampak na lesenem ali kamnitem podstavku - podkletu -, se je imenovala gornica.

Obščina (skupnost) ali мiр

Kmečki shod

Firs Žuravljov

Skupnost (v ruščini obščina) je bila oblika organizacije kmečke družbe. Pravili so ji tudi mir (мiр), ki se je po pravilih predrevolucionarnega pravopisa pisal s t. i. deseteričnim i, da bi tako razlikovali besedi "mir" (мир) (kot odsotnost spora, sovraštva) in "mir" (мiр) (kot skupnost). Skupnost je bila kolektivno odgovorna za svoje člane, lahko je izbirala predstavnike iz svojega okolja in kolektivno odločala o vprašanjih, ki so zadevala vse njene člane. Eden glavnih socialnih ciljev boljševikov po revoluciji 1917-1918 je bil uničiti sistem skupnosti, da bi spodkopali temelje prvotnega kmečkega kolektivizma.

Veče

Veče

Apolinarij Vasnecov

Veče je bilo ime za ljudske skupščine v ruskih deželah, ki se je sestajala, da bi razpravljala o perečih vprašanjih javnega življenja. Veče je bil organ neposredne demokracije. Udeležili so se ga "muži" - poglavarji svobodnih družin, katerih glas je bil odvisen od njihovega družbenega položaja. Iz besede "Veče" izhaja beseda "svet". Po ustanovitvi ruske države je nekaj časa deloval Zemski sobor, organ predstavniške oblasti, ki je bil sklican iz vseh dežel, da bi reševal pomembna javna vprašanja. Zemski sobor je lahko potrdil carsko oblast, sklical prostovoljce za udeležbo v vojni in sprejel pomembne vladne dokumente, kot sta zakonik ali soborski zakonik.

Knez

Dvor fevdalnega kneza

Apolinarij Vasnecov

Knez je bil pri Slovanih vodja plemena, poglavarja klana. Sčasoma so to besedo začeli uporabljati za voditelje zgodnjih fevdalnih držav - kneževin. V njih je bil knez vodja vojaških sil, ki so varovale prebivalstvo pred napadi in ropi, glavni razsodnik v morebitnih pravnih sporih in verski vodja. Z razvojem družbe in države so se pojavili veliki knezi - poglavarji kneževin, in fevdalni knezi - manj pomembni vladarji, ki pogosto niso imeli lastne kneževine in so služili velikim knezom. Ivan Grozni je bil prvi moskovski veliki knez, ki je bil okronan za carja - tako se je v Rusiji pojavil car, v primerjavi s katerim so vsi knezi postali manj pomembni.

Družina

Počitek velikega kneza Vladimirja Monomaha po lovu.

Viktor Vasnecov

Družina (iz besede "prijatelj") je bila kneževa vojska. Sprva je bila družina sestavljena iz njegovih najtesnejših prijateljev in soborcev, ki niso bili le bojni tovariši, temveč tudi vojaški in civilni svetovalci kneza. Od 12. stoletja dalje so družine razdelili. "Najboljše" družine so vključevale bojarje, najbližje prijatelje in svetovalce kneza, ki so bili vedno z njim v boju (od tod tudi ime "bojar"). "Mlajša" družina je bila mnogoštevilna kneževa straža, ki je prav tako sodelovala v bitkah in pohodih, ne pa tudi v svetih in vladi. V primeru kneževe smrti je druščina lahko razpadla ali pa prešla na njegovega naslednika ali zmagovalca. Z ustanovitvijo moskovske države je družina prenehala obstajati in svoje delovanje nadomestila z bojarsko organizacijo.

Horomi

Palača Alekseja Mihajloviča v Kolomenskem. 1932 Rekonstrukcija.

D. Suhov

Horomi je bila velika lesena stavba, sestavljena iz številnih kleti, povezanih s prehodi. V horomih so živeli carji, bojarji in plemiči. Če so bile zgradbe iz kamna, se niso več imenovale horomi, temveč palati. Horomi nikoli niso imeli standardnega načrta; bolj kot so bili edinstveni, boljši so bili. Carske ali knežje horome so na primer nenehno obnavljali in dozidavali. Ta relativni nered in nenehno obnavljanje naj bi pokazala moč in bogastvo vladarja.

Vrsta (Rjad)

Skoropis

Ruska nacionalna knjižnica

V sodobni ruščini je "vrsta" (ряд) zaporedje predmetov ali pojavov. Toda v stari Rusiji je ta beseda pomenila "pogodbo, dogovor" - iz tega korena je nastala beseda "vrsta" ter veliko drugih samostalnikov in glagolov, povezanih s pomenom pogodbe: dokument, v katerem je bila zapisana "vrsta", se je imenoval vrstna pogodba. "Rjad" se je lahko sklenil tako med socialno enakimi ljudmi kot med knezom in njegovim spremstvom, med knezom in njegovimi podaniki, celo med mesti in deželami. Običajno so ga sklenili v navzočnosti prič - "posluhov", katerih imena so bila navedena v vrstni pogodbi.

Krom

Legion Media

Beseda krom je v ruščini pomenila utrjeno zgradbo, namenjeno obrambi pred sovražniki. To je ena najstarejših besed ruskega jezika, ki izvira iz praevropskega *kʷrom - "ograja". Iz te besede je nastal vsem dobro poznani "kremelj", kot so se imenovale trdnjave v Rusiji. Nekatere od njih so ohranile to ime še do danes, na primer Pskovčani svojo trdnjavo imenujejo "krom" in ne "kremelj".

Barin

Trgovski prizor iz vsakdanjega življenja tlačanov. Iz bližnje preteklosti.

Nikolaj Nevrev

V Rusiji je bil barin vsak ugleden človek, bogataš, plemič. Izhaja iz besede "bojarin". Toda "bojarin" se je lahko imenoval le član knežjega sveta, zato se je za ostale plemiče uporabljal "barin". S prihodom tlačanstva je "barin" postal vsak zemljiški posestnik, ki je imel v lasti kmete. Iz te besede izvira beseda "barščina", ki pomeni obvezno delo kmetov za gospodarja.

Kopejka

Kopejka

Javna domena

V Rusiji je bila kopejka kovanec, ki nikoli ni spremenil svoje nominalne vrednosti - vedno (vse do danes) je bil 1 stotina rublja. Od leta 1535 so v Rusiji začeli kovati kovanec, na katerem je bil upodobljen sveti Jurij Zmagovalec (pogovorno imenovan Jegorij, konjenik, jezdec) s kopjem v roki - od tod "kopeka". Kopejka je kot denarna enota imela za Ruse vedno poseben pomen - pregovor "kopejka varuje rubelj" ni naključen. V Rusiji je celo nekaj spomenikov, posvečenih kopejki. Kljub temu, da se danes kopejka v vsakdanjem življenju ne uporablja, se ne bo umaknila iz denarnega obtoka.

Spoštovani bralci! 

Naša spletna stran je na žalost blokirana na območju Slovenije, podobni grožnji so izpostavljene tudi naše strani na družbenih omrežjih. Če torej želite biti na tekočem z našo najnovejšo vsebino, preprosto naredite naslednje:

• Naročite se na naš Telegram kanal
• Obiščite našo spletno stran in vklopite potisna obvestila, ko vas zaprosi za to: https://si.rbth.com
• Namestite storitev VPN na svoj računalnik in telefon, da boste imeli dostop do naše spletne strani tudi v primeru blokiranja

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.