Uralski kurnik: Kozaška specialiteta za vso družino

Shutterstock/Vostock-Photo
To ni kokošja pita z rižem, kuhanimi jajci in gobami, ki jo tradicionalno strežejo na ruskih porokah. Kozaki, ki živijo na Uralu in zahodno od njega, pod istim imenom poznajo nekaj drugega.

Potomci kozakov so prepričani, da njihov uralski kurnik nima nobene veze z istoimensko specialiteto, ki je tako znana za rusko kuhinjo. Pravijo, da je v imenu njihove jedi poudarek na zadnjem zlogu in trdijo, da sploh ne izhaja iz ruske besede kurica (kokoš). Kozaki so prepričani, da se je tej piti včasih reklo kurenik – beseda ki naj bi izhajala iz ruske besede kurenj, kar pomeni kozaška hiša. Jed naj bi torej bila nekakšen družinski obrok, ki se ga pripravlja za vso hišo. Po drugi verziji naj bi se jed imenovala tako zaradi vonjav nadeva, ki prihajajo iz odprtine na vrhnji skorji pite. Pita se tako »kadi«, čemur se v ruščini reče kurit'sja. Uralski kurnik se od običajnega razlikuje ravno po tej odprtini na vrhu pite.

Kakorkoli že, glavna sestavina ene in druge jedi je perutnina.

Po načinu priprave in sestavinah uralski kurnik spominja na jedi tatarske in baškirske kuhinje, v kateri prevladujejo meso, krompir in črna čebula v mastnem testu z mlekom. Vak beleš (majhna tatarska pita s mesom, ki se dela iz nekvašenega testa) in ečpočmak (tatarsko polnjeno pecivo trikotne oblike) sta znatno manjša od kurnika. Omenjeni tatarski specialiteti sta v bistvu porciji za eno osebo, medtem ko se uralski kurnik pripravlja za vso družino.

Sestavine

cel piščanec (1.200-1.300 g)

krompir – 500 g

črna čebula – 4 glavice

pšenična moka – 500 g

kefir – 330 ml.

maslo – 150 g

kokošje jajce – 2 kos.

lovorjev list – 2 kos.

poper, sol, sladkor in začimbe – po okusu

Način priprave

  1. Za testo ubijemo jajca in po okusu dodamo sol in sladkor. Zatem dodamo 100 g raztopljenega masla, na kar dobljeno zmes umesimo s kefirjem in moko. Testo mora biti mehko, malenkost mehkejše kot za pelmene. Pripravljeno testo pustimo ležati na hladnem mestu. V tem času pripravimo nadev.
  2. Piščančje meso ločimo od kosti in narežemo na majhne kose. Nato na kocke narežemo krompir in tri glave črne čebule ter dodamo sol, poper in začinimo po okusu. Vse dobro premešamo.
  3. Kosti in vse kar ostane od piščanca damo v lonec s hladno vodo, dodamo glavico črne čebule, lovorjev list, posolimo in skuhamo jušno osnovo.
  4. Iz testa izrežemo koščke za kroglico, ki bo služila kot »zamašek«. Ostalo testo razdelimo na dva neenaka dela (2/3 in 1/3). Večji del testa razvaljamo in damo v okrogel pekač, ki smo ga namazali z maslom. Obložimo dno in robove na notranji strani. Tradicionalno se uporablja sicer železna ponev, vendar lahko uporabimo tudi omenjeni okrogel pekač.
  5. Čez testo razporedimo nadev, dodamo lovorjev list in premažemo s preostalim raztopljenim maslom. Potem z valjarjem razvlečemo manjši del testa (preostalo tretjino), s katerim popolnoma prekrijemo nadev. robove testa je treba dobro prilepiti, da se med peko ne razprejo zaradi pritiska pare. S kuhinjskimi škarjami na sredini izrežemo odprtino, ki jo zakrijemo s kroglico iz testa (našim »zamaškom«).
  6. Pito premažemo z maslom in postavimo v pečico, ki jo predhodno zagrejemo na 180 stopinj. Po 40 minutah vzamemo pito iz pečice in v sredinsko odprtino po občutku nalijemo jušno osnovo. Tekočina bo napolnila notranjost cele pite, zato moramo jušno osnovo nalivati postopoma. Nato »zamašek« več ni potreben, saj mora jušna osnova izparevati skozi odprtino. Pito vrnemo v pečico in povišamo temperaturo na 200-220 stopinj. Po pol ure ponovno dodamo jušno osnovo, ki jo ponovno zalijemo do vrha odprtine. Nato pito pečemo še 40 minut in uralski kurnik je gotov. Da je pita pečena, prepoznamo po zlati skorji in značilnem vonju dušenega mesa s krompirjem.

V hiši, kjer diši po piti, zmeraj vladata mir in harmonija.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.

Preberite še: