Andrej Končalovskij prejel srebrnega leva

Filmski kritik Alberto Barbera je film, ki govori o holokavstu oziroma ljubezni med paznikom v koncentracijskem taborišču in tam zaprto aristokratko, označil za "genialnega," poroča RT. 

Na slovesnosti, ki je sinoči potekala na Lidu, je zlatega leva  prejela drama Ang Babaeng Humayo (The Woman Who Left) filipinskega režiserja Lava Diaza. Gre za štiriurno dramo, ki jo je navdihnila pripoved Leva Tolstoja z naslovom Bog vidi resnico, a je ne odkrije takoj. Film se dogaja v 90-ih letih 20. stoletja na Filipinih in govori o o ženski, ki se, potem ko je bila po krivici zaprta 30 let, poskuša vrniti nazaj v življenje. Film je posnet v črno-beli tehniki, poroča RG

Ruski filmski in gledališki režiser Andrej Končalovskij, starejši brat režiserja in igralca Nikite Mihalkova, se je rodil v Moskvi leta 1937. Veteran domače in hollywoodske kinematografije je med študijem pod vodstvom Mihaila Romma na slovitem ruskem filmskem inštitutu VGIK razvil tesno sodelovanje z Andrejem Tarkovskim in sopodpisal scenarije za režiserjeve filme Valjar in violina (Katok i skripka, 1961), Ivanovo otroštvo (Ivanovo detstvo, 1962) in Andrej Rubljov (Andrej Rublev, 1966). Leta 1965 je posnel režijski celovečerni prvenec Moj prvi učitelj (Pervyj učitel'), s katerim se je prvič uvrstil v tekmovalni program beneškega festivala. Po dvajset let prepovedanem Primeru Asje Kljačine, ki je ljubila, a se ni omožila (Istorija Asi Kljačinoj, kotoraja ljubila, da ne vyšla zamuž, 1967) in adaptaciji Strička Vanje (Djadja Vanja, 1971) Antona Čehova mu je epski štiridelni portret sibirskega življenja Sibiriada (1979) prinesel veliko nagrado žirije v Cannesu ter pozornost mednarodne javnosti in tujih producentov. Leta 1980 je Končalovskij zapustil Sovjetsko zvezo in odpotoval v Hollywood, kjer je po prvi ameriški produkciji Marijini ljubimci (Maria's Lovers, 1984) med drugim posnel akcijsko dramo Ponoreli vlak (Runaway Train, 1985) in zimzeleno akcijsko komedijo Tango in Cash (Tango & Cash, 1989).

Čeprav se je v začetku devetdesetih vrnil v Moskvo, da bi »ubežal diktaturi hollywoodskih producentov«, se je kasneje vračal v ZDA, kjer je režiral tudi z emmyji nagrajeno tv-serijo Odiseja (The Odyssey, 1997) in televizijsko kostumsko dramo Lev pozimi (The Lion in Winter, 2003), ki je prinesla zlati globus igralki Glenn Close. Leta 2002 je Končalovskij prejel veliko nagrado žirije beneškega festivala za film Dom durakov, satirično dramo o pacientih psihiatrične bolnišnice med prvo čečensko vojno. Kot izvršni producent je sodeloval pri filmu Poslednja postaja (The Last Station, 2009), biografski drami o zakoncih Tolstoj s Christopherjem Plummerjem in Helen Mirren. Leta 2014 je po treh letih raziskav in snemanja dokončal zgodovinski dokumentarec Bitka za Ukrajino (Bitva za Ukrainu). Film Poštarjeve bele noči, s katerim se je režiser vrnil k delu z naturščiki in ruralnemu okolju svojega zgodnjega dela Primer Asje Kljačine, mu je na beneškem festivalu leta 2014 prinesel srebrnega leva za najboljšo režijo, je o nagrajenem ruskem režiserju mogoče prebrati na spletni strani kina Dvor.

Nagrada za najboljšega igralca je letos šla v roke Argentincu Oscarju Martinezu za upodobitev ciničnega pisatelja, dobitnika Nobelove nagrade v komediji El ciudadano ilustre (The Distinguished Citizen) režiserjev Mariana Cohna in Gastona Duprata. Med igralkami je slavila Emma Stone, ki je odigrala zaljubljeno igralko v ameriškem muzikalu La La Land, ki ga je režiral Damien Chazelle.

“Če v državi ne spoštujejo zakonov, se bo spremenila v razbojniško tolpo”

 Veliko nagrado žirije je dobil ameriški triler Nocturnal Animals, v katerem režiser Tom Ford raziskuje tanko črto med ljubeznijo in krutostjo, maščevanjem in odrešitvijo.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.