Aftenposten o ruskem filmu Viking: Rusi hočejo biti Skandinavci (VIDEO)

Kinopoisk.ru
V ruskih kinodvoranah rekorde podira filmski spektakel Viking. Dopisnik norveškega časnika Aftenposten iz Moskve preučuje, kakšen je odziv med ruskim občinstvom. Razsežnosti segajo od vizualnih učinkov do državne politike.

V Rusiji vse rekorde gledanosti podira ruski epski filmski spektakel Viking. Dopisnik norveškega časnika Afterposten iz Moskve, Per Anders Johansen, se je odločil, da si ogleda vse dejavnike recepcije filma. Recepcijo filma je med drugim opisal z besedami ruskega portala Gazeta.ru, ki je pisal, da »Rusi hočejo biti Skandinavci«. Članek je dostopen tudi v ruskem prevodu na portalu InoSMI.

»Viking je dolga, zelo draga in barvita orgija nasilja, kjer knez in bodoči svetnik Vladimir pod vplivom halucinogenih gob divja s svojimi prijatelji-vikingi, dokler naenkrat ne zagleda svetlobo in spozna Boga,« na kratko opiše zgodbo filma avtor prispevka. Film so mnogi pohvalili zaradi odličnih učinkov, oblačil, scen, orožja, bivališč vojščakov in drugih vizualnih elementov.

A so bile ob tem tudi zelo glasne kritike: zaradi velike mere škandalov, nasilja in spolnosti, ki so jih gledali tudi otroci, Ruska pravoslavna cerkev je bila kritična, ker je knez Vladimir prikazan kot krut in umazan morilec, nacionalisti so prikazano označili za omadeževanje ruske kulture, zgodovinarji so našli vrsto zgodovinskih netočnosti. Mnogi publicisti so film označili za sramoto.

Posebno veliko prostora pa je avtor prispevka namenil kritiki, ki kaže na konflikt med filmom in visokim statusom, ki ga Vladimir uživav uradni ruski zgodovini. Ravno Vladimir je namreč tisti, ki je kot vladar Kijevske Rusije konec 10. stoletja v imenu svoje države sprejel pravoslavno krščansko vero. Njegov visok status med drugim simbolizira lansko odkritje spomenika v bližini Kremlja v ruski prestolnici, pri katerem sta sodelovala ruski predsednik in poglavar ruske pravoslavne cerkve. Putin je tedaj kneza Vladimirja opisal kot človeka, ki je »položil moralni temelj našega današnjega življenja«. Norveški avtor ob tem spomni, da so imeli vladarji Kijevske Rusije tudi skandinavske korenine, ki izhajajo iz Rjurika, začetnika dinastije Rjurikovičev.

Avtorji filma so bili med drugim tarča kritik tudi zaradi njegovega naslova, piše Johansen: »Stvar je v tem, da je v nasprotju z novo uradno zgodovino Putina, cerkve in Kremlja, ki uči ruske šolarje, da prva državna tvorba na ruski zemlji ni imela nič skupnega s skandinavskimi vikingi.« Aluzije, da je sveti Vladimir domnevno na nek način povezan z Vikingi, ruski nacionalisti in zelo religiozni ljudje doživljajo kot provokacijo, pojasnjuje.

Nato dodaja, da je naslov filma prejšnji vikend poskušal upravičiti komentator Denis Dragunski na enem od največjih spletnih portalov v Rusiji (Gazeta.ru). »Film je prišel med 'deseterico' naših nacionalnih stremljenj. Nismo od tam, kjer so puščava in tajga, stepa ali mongolska nomadska vas. Hočemo biti iz Skandinavije,« citira Dragunskega, ki meni, da je mogoče priljubljenost filma pojasniti s tem, da bi večina Rusov želela najti povezavo s Skandinavijo.

»Nismo nikakršni Skiti ali Azijati. In tudi nikoli nismo bili. Mi smo Vikingi. Želeli bi, da smo iz Skandinavije,« piše znani publicist, politolog in komentator. Temu je dodal politično dimenzijo. »On je prepričan, da priljubljenost filma govori o tem, da se večini Rusov ne dopade 'evrazijski' pogled na Vzhod, proti Kitajski,« sklene Johansen. »Moramo reči vsemu svetu, predvsem pa sami sebi, da smo izvorno evropska država. Kulturno, duhovno, jezikovno in celo dinastično, če je komu to pomembno,« citira časnik še enkrat Dragunskega.

 

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.