Anketa: Štiri države Nata bi se v konfliktu odločile za Rusijo, tudi Slovenija

Analitično podjetje Gallup (WIN/Gallup International) je v mednarodni raziskavi vprašalo državljane 66 držav, na čigavi strani bi se raje borili v primeru napada na njihovo državo. Prebivalci štirih držav članic Nata so se odločili za Rusijo, med njimi pa je tudi Slovenija, četudi iz nje prihaja ameriška prva dama, poroča Bloomberg.

Rezultate raziskave so objavili pred petkovim začetkom varnostnega vrha v Münchnu. Prebivalci iz največ držav so se pri izbiranju svojega obrambnega partnerja večinsko odločili za ZDA, s čimer ostajajo "edina svetovna vojaška sila z zares globalnim dosegom in zavezništvom".

Po drugi strani pa Bloomberg opozori na to, da sta Kitajska in Rusija izbrali druga drugo, krizna Ukrajina in Iran sta razklani na dva dela, za Rusijo pa so se odločile kar štiri članice Severnoatlantskega zavezništva, ki ga vodijo ZDA - gre za Bolgarijo, Grčijo, Slovenijo in Turčijo.

Analitik iz WIN/Gallup International Kančo Stojčev je komentiral, da rezultati kažejo na postopno politično reorganizacijo sveta okoli več varnostnih polov. "Ni presenetljivo, da so Rusi in Kitajci izbrali drug drugega, je pa to novost. To kaže na nekaj zelo pomembnega - da je politika ZDA zadnjih dvajsetih let pripeljala Rusijo v objem Kitajske, kar je zelo čudno, saj je Rusija v temelju del Evrope," je povedal za ameriško agencijo.

Po njegovih besedah nekateri rezultati tudi kažejo, da so začele države iskati nova zavezništva onkraj obstoječih struktur Nata. Bolgarija in Grčija denimo vidita največjo nevarnost v Turčiji, čeprav so vse tri države zaveznice v Natu, podobno pa tudi velja za nekatere "zahodne" evropske države - v Belgiji je veliko ljudi izbralo evropske države namesto ZDA, skoraj enako število Švedov je izbralo Veliko Britanijo in ZDA.

Profesor James Davis z univerze St. Gallen je ob robu vrha v Münchnu komentiral, da bi evropske države potrebovale več let za dosego zahtevanega financiranja Nata (ameriški obrambni minister Mattis zahteva, da vsaka država prispeva 2%), a je hkrati "Evropejce na smrt strah" morebitnega kolapsa Nata v času povečane samozavesti Rusije. "Če veste karkoli o zgodovini v Evropi zadnjih 200 let, je razglas ta teden, da bodo Romuni in Čehi podelili ključne vojaške enote pod nemško poveljstvo, nekoliko šokanten," je dejal.

Davis za nenaklonjenost do Nata znotraj posameznih članic vidi več razlogov. V nekaterih državah gre za vezi na podlagi pravoslavne ali katoliške vere, marsikje pa je pomemben dejavnik dejstvo, da Evropejci vse manj zagovarjajo vodilno vlogo ZDA v svetu. Ugled ameriške vloge v svetu je resno upadal po vojni v Iraku, kar bi se lahko nadaljevalo tudi med mandatom Donalda Trumpa, zaključuje profesor.

WIN/Gallup International je v raziskavi anketiral 1,000 ljudi v vsaki od 66 držav po svetu med oktobrom in decembrom 2016. Avtorji raziskave možnosti za napake ocenjujejo na +/- 3-5 odstotkov.

München 2017: opozorilni klic za Evropo?

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.