Die Welt: Pravoslavni Evropejci zagovarjajo močno Rusijo

Ruski pravoslavni verniki na letošnji božični maši v moskovski Katedrali Kristusa Odrešenika.

Ruski pravoslavni verniki na letošnji božični maši v moskovski Katedrali Kristusa Odrešenika.

AP
Religija igra močno vlogo v vzhodni Evropi, v nekaterih državah pa sta katoliška ali pravoslavna vera povezani tudi s političnimi stališči, piše nemški časnik Die Welt, ki povzema izsledke ameriške raziskave.

Religija še naprej igra močno vlogo v sodobni Rusiji in vzhodni Evropi. Najnovejša raziskava ameriškega inštituta Pew, ki je zajela 25 tisoč ljudi v 18 državah, kaže, da je v zadnjih letih v tej regiji naraslo število pravoslavnih vernikov na račun katolikov in da je vloga religije v vzhodni Evropi močno prisotna kljub desetletjem preganjanja cerkve in promoviranja ateizma v prejšnjem sistemu.

V Rusiji se je denimo leta 1991 za pravoslavce opredelilo 37% prebivalstva, leta 2015 pa 71%, pri čemer se je predlani za ateiste opredelilo samo 15% vprašanih Rusov. Še več ljudi se je za pravoslavje opredelilo v Ukrajini (78%) in Romuniji (86%). Obraten trend je viden pri katolikih v državah, kot so Poljska, Litva, Madžarska, še posebej pa Češka (znižanje s 44% na 21%) in Estonija (z 72% na 45%). Hkrati sodeč po raziskavi ravno katoliki bolj dosledno sledijo cerkvenim pravilom, saj denimo samo 6% ruskih pravoslavcev hodi v cerkev vsaj enkrat na teden, za razliko od 45% poljskih katolikov.

Ponekod imajo pravoslavci in katoliki različne poglede pri mnogih temah, tudi pri islamu in odnosu do Zahoda. Nemški časnik Die Welt, ki so ga povzeli tudi v ruščini na portalu RT, piše, da mnogi pravoslavni narodi, kot so Belorusi, Srbi, Armenci, Grki in Bolgari, želijo videti močno Rusijo, ki bi v svetu predstavljala protipol zahodnemu vplivu, nanjo gledajo tudi kot na pokroviteljico pravoslavnih kristjanov v tujini. Ob tem obstajajo vidne izjeme, kot so Ukrajinci, Romuni in Gruzijci, ki so izkazali močna »prozahodna« in »protiruska« stališča.

Po opažanju raziskovalcev pravoslavci na splošno bolj goreče izražajo nacionalni ponos, bolj zagovarjajo tradicionalne oblike družine in bolj obsojajo seksualne manjšine. Hkrati so bolj odprti do muslimanov in večnacionalne družbe, kar avtorji pojasnjujejo z dejstvom, da imajo narodi, kot so Rusi, Ukrajinci in Bolgari, že dolgoletne izkušnje skupnega življenja z muslimanskimi manjšinami, kot so Tatari ali Turki.

Pri vprašanjih o odnosu do nacionalne identitete in netradicionalnih oblik družin je mogoče podobno mnenje opaziti celo pri tistih sodržavljanih posamezne države, ki se nimajo za verne. Hkrati so se na splošno za bolj liberalne izkazali prebivalci, mlajši od 35 let.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke