Izvestija: Na Balkanu se je začel uresničevati načrt o »Veliki Albaniji«

Kosovo je februarja 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije. Neodvisnost Kosova priznava 111 članic OZN, medtem ko ga Rusija, Srbija, Kitajska, Indija, Brazilija, Mehika, JAR in mnoge druge države še vedno smatrajo za del Srbije.

Kosovo je februarja 2008 razglasilo neodvisnost od Srbije. Neodvisnost Kosova priznava 111 članic OZN, medtem ko ga Rusija, Srbija, Kitajska, Indija, Brazilija, Mehika, JAR in mnoge druge države še vedno smatrajo za del Srbije.

ZUMA Press/Global Look Press
Na Kosovu, ki ga Rusija in mnoge druge države ne priznavajo za neodvisno državo, bi lahko na oblast prišli radikalci, ki se borijo za združevanje vseh »albanskih ozemelj«, piše ruski časnik Izvestija.

Stranka Samoodločba je glavna favoritka na predčasnih volitvah na Kosovu, ki bodo potekale 11. junija, stranka pa odkrito poziva k združevanju Kosova in Albanije ter organizaciji referenduma na to temo, piše časnik Izvestija.

Med telefonskim pogovorom 15. maja med predsednikoma Rusije in Srbije, Vladimirjem Putinom in Aleksandrom Vučićem, je bila ena od glavnih tem ravno grožnja, da bi se začel uresničevati projekt »Velike Albanije«.

»Če se bodo napovedi potrdile in bo naša stranka zmagala na parlamentarnih volitvah in če bomo mi določali, kdo bo novi premier, bo naš glavni kandidat nekdanji predsednik našega gibanja Albin Kurti,« so za Izvestija povedali v predstavništvu stranke Samoodločba za stike z javnostjo.

Ruski strokovnjaki so prepričani, da bodo na oblast zares prišli bolj radikalni politiki, ki bodo s podporo Zahoda uresničevali idejo »Velike Albanije«, kar bo oslabilo položaje sosednjih držav, ki se trudijo voditi neodvisno politiko, piše ruski časopis.

»Razpustitev vlade Ise Mustafe lahko razlagamo le na en način – šlo je za direkten ukaz iz Združenih držav, da bi se pospešila uresničitev projekta 'Velike Albanije'. Morebitna vrnitev vojnega zločinca Ramuša Haradinaja v politiko bo pomenila krepitev agresivnih načrtov kosovskih Albancev, predvsem proti Srbiji in Makedoniji,« je za Izvestija komentiral direktor Balkanskega centra za mednarodno sodelovanje Viktor Kolbanovski.

Predsednik Srbske diaspore v Rusiji, Ukrajini in Belorusiji Dragan Stanojević vidi povezave v odločitvi francoskega sodišča, da osvobodi Ramuša Haradinaja, ter izrednih volitvah, saj meni, da Zahod menja ljudi in politiko v nepriznanem Kosovu. »Haradinaj je kriminalec in vojni zločinec, za povrh pa znani pristaš ideje o 'Veliki Albaniji'. Če takšen radikalec dobi pomembno politično funkcijo na Kosovu, to lahko preraste v konflikt, saj je šef nacionalnega sveta Albancev v Preševski dolini (srbski občini Preševo in Bujanovac z večinskim albanskim prebivalstvom, op. RBTH) že izjavil, da se morajo te oblasti združiti s Kosovom,« svari predstavnik srbske emigracije.

Znanstveni sodelavec Inštituta za slavistiko Ruske akademije znanosti Pjotr Iskenderov je spomnil, da so se na začetku januarja v Tirani srečali voditelji albanskih strank z Balkana in se dogovorili o nadaljnjem boju za pravice Albancev v Makedoniji in drugih državah v regiji.

»Uresničitev projekta 'Velika Albanija' bo pripeljala do naraščanja nacionalističnega razpoloženja na Balkanu, kar se lahko konča z 'novo jugoslovansko krizo',« so prepričani pri ruskem časopisu.

Če bi radi uporabili vsebino s spletne strani Russia Beyond (delno ali v celoti), pri svoji objavi dodajte zraven še povezavo na prispevek na naši strani.

Spletna stran uporablja piškotke. Več informacij dobite tukaj .

Sprejmem piškotke