MZZ Rusije: Ideje o uporabi »hrvaških izkušenj« ne bodo rešile krize v Donbasu

Rusija je pozvala Hrvaško, naj raje pritisne na Ukrajino, da bo izpolnjevala mirovne dogovore iz Minska. Obtožila jo je, da enostransko »podaja težke strani balkanske krize« in »igra s kijevsko 'vojno stranko'«.

Načrti Kijeva za uporabo hrvaških izkušenj pri »reintegraciji ozemelj« ne bodo pripomogli k reševanju krize v Ukrajini, so komentirali na oddelku za informacije in tisk Ministrstva za zunanje zadeve Ruske federacije, poroča RIA Novosti.

S tem so se odzvali na izjave o zagonu dela skupine za sodelovanje z Ukrajino pri hrvaški vladi in izjavo ukrajinskega premierja Vladimirja Grojsmana, ki je ponovno pozval k uporabi hrvaških izkušenj iz 90. let za »ponovno integracijo« Donbasa.

Pod hrvaškimi izkušnjami je mišljen ponovni prevzem nadzora Hrvaške nad ozemlji, na katerih je prevladovalo srbsko prebivalstvo, ki se je zoperstavilo hrvaški državi, v času vojne v nekdanji Jugoslaviji. O uporabi »hrvaških izkušenj« se je govorilo že ob lanskem obisku hrvaškega premierja Andreja Plenkovića v Ukrajini.

Rusko zunanje ministrstvo je tokrat takšne korake označilo za »neproduktivne in neumestne«. »Upamo, da bodo hrvaški partnerji preusmerili napore na vsestransko in strogo vplivanje, da bo Kijev izpolnjeval svoje obveznosti« v skladu z dogovori iz Minska, so poudarili v Moskvi. Zagreb so obtožili, da namesto pozivov k dialogu znotraj kontaktne skupine v Minsku »raje spodbuja 'domače' paralelne strukture«.

»Enostransko podajajo težke strani balkanske krize iz prve polovice 90. let in tako igrajo skupaj s kijevsko 'vojno stranko'', namesto, da bi nedvoumno izrazili podporo iskanju poti za pomiritev in koeksistenco,« so dodali na ruskem ministrstvu in izrazili upanje, da se mednarodna skupnost pri stabilizaciji razmer v Ukrajini ne bo zatekala k »dvojnim merilom«. Diplomatski resor je še poudaril, da so resničen mir, varnost in normalizacija življenja milijonov ljudi v jugovzhodni Ukrajini mogoči samo s poštenim, odprtim in koordiniranim pristopom.

Spomnimo, da so v Rusiji hrvaško-ukrajinsko skupino kritizirali že ob njenem oblikovanju novembra lani. Takrat so spomnili, da je hrvaška reintegracija ozemelj potekala tudi z močno vojaško silo in številnimi civilnimi žrtvami in prisilnimi izselitvami, med drugim v operacijah Strela in Nevihta. Prav tako so takrat Zagrebu očitali probleme s pravicami Srbov in drugih nacionalnih manjšin na Hrvaškem.

Pred dnevi je ukrajinski predsednik Petro Porošenko napovedal predlog zakona o ponovni integraciji Donbasa v Ukrajino in hkrati odpisal morebitno prekinitev t. i. »protiteroristične operacije« Kijeva proti upornikom v samooklicanih ljudskih republikah Doneck in Lugansk. O morebitni ukinitvi te operacije je govoril direktor ukrajinskega varnostnega sveta SNBO Turčinov, ki je predlagal spremembo ukrajinske obrambne zakonodaje, ki bi omenjala »hibridno vojno«, ki jo Kijev očita Rusiji. Slednja vztrajno zanika vpletenost v konflikt v Donbasu.

Ravno danes pa Kommersant piše, da bo v parlamentarno proceduro kmalu prišel predlog zakona ukrajinske predsedniške administracije, ki predvideva "prekinitev protiteroristične operacije" in "mirno reintegracijo" Donbasa. Kot so zapisali pri ruskem časniku, bi operacijo zamenjali z razglasitvijo vojnega stanja, kar se po mnenju predlagateljev ne izključuje s prizadevanji po mirni reintegraciji. Avtorji zakonskega predloga napovedujejo možnost spremembe pravnega statusa "okupiranih ozemelj" (ozemelj pod nadzorom upornikov, op. RBTH), še izvemo v prispevku.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.