V Nemčiji začeli graditi Severni tok-2, EU pa napoveduje podaljšanje sankcij

Začela so se dela na terminalu Greifswald, kjer bodo ruski plinovod Severni tok-2 priključili na nemško plinsko omrežje, proti plinovodu lobirajo ZDA. Donald Tusk je medtem sporočil, da so se voditelji članic EU dogovorili o novem podaljšanju sankcij proti Rusiji.

Nemška podjetja NEL Gastransport, Fluxys Deutschland in Gasunie Deutschland so začela z deli za širitev prvega od najavljenih plinovodov, ki povezujejo ruski plinovod Severni tok z Nemčijo in drugimi državami.

Evropska mreža plinskih transportnih omrežij za zemeljski plin (ENTSOG) je šest mesecev po prijavi odobrila projekt, pričajo dokumenti, poroča Life.ru. Konkretno gre za terminal Greifswald, kjer se bo po načrtih Severni tok-2 priključil na nemško plinsko transportno omrežje. Na istem kraju bo na kopno prišel tudi prvi Severni tok.

Trenutna kapaciteta terminala je okoli 60 milijard kubičnih metrov plina, v poročilu pa ni prikazano, za koliko se bo povečala po uresničitvi projekta. Operaterji so že dobili odobritev s strani nemške agencije Bundesnetzagentur in nameravajo končati širitev terminala do konca letošnjega leta.

Diplomatski vir iz Bruslja je ruski agenciji RIA Novosti sporočil, da proti izgradnji plinovoda aktivno lobirajo Združene države Amerike, da bi preprečile prihod povečane ruske konkurence na evropsko plinske tržišče. Spomnimo, da sta pred kratkim podobne kritike izrekla nemški zunanji minister in avstrijski kancler, ki sta kritizirala predlog sankcij proti Rusiji, ki bi kaznovale podjetja za sodelovanje pri gradnji ruskih plinovodov in naftovodov.

Medtem ko se projekt nove poti za dobavo ruskega plina v Evropsko unijo očitno uresničuje, pa so v uniji napovedali novo podaljšanje sankcij proti Rusiji, ki potečejo 31. julija. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki ga citira RIA Novosti, je namreč sporočil, da so se voditelji vseh držav članic unije že dogovorili, da bodo sankcije podaljšane zaradi »nezadostnega izpolnjevanja dogovorov iz Minska«. Odločitev bo predvidoma uradno potrjena do konca meseca.

Kot je znano, so bile sankcije proti Rusiji uvedene zaradi priključitve Krima in razmer v Ukrajini. Rusija je uradno že večkrat izjavila, da je referendum na Krimu potekal v skladu z voljo ljudstva in mednarodnim pravom, hkrati pa je večkrat zanikala, da bi bila vpletena v dogajanje v Donbasu, kjer poteka konflikt med ukrajinsko državo ter uporniki samooklicanih ljudskih republik Doneck in Lugansk. Ruski predstavniki so tudi večkrat poudarili, da Ukrajina ne spoštuje svojih zavez iz minskih mirovnih sporazumov. Prav tako so sankcije označevali za kontraproduktivne.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.