Vrednost rublja pada, a je ruska vlada zadovoljna

Iliya Pitaljev/RIA Novosti
Ruski rubelj spet izgublja svojo vrednost, a oblasti v tem vidijo koristi za izvoz. Pri ruskem časniku razmišljajo, ali se je Rusija morda vključila v mednarodno tekmovanje, kjer države iščejo svojo prednost z umetnim spreminjanjem vrednosti svojih valut.

Tečaj ruske valute je začel hitro padati, vendar ruske oblasti v tem vidijo koristi za izvoz in gospodarsko rast. Rusija je postala element sveta, v katerem vsi govorijo o valutnih vojnah, piše Kommersant v prispevku z naslovom Obramba rublja.

6. julija je tečaj dolarja na ruskem valutnem trgu presegel psihološko mejo 60 rubljev, 11. julija pa je dosegel 61 rubljev, kot je bilo stanje pred koncem decembra. (Za lažjo predstavo o padanju vrednosti rublja naj povemo, da je en evro danes vreden 67,81 rubljev, konec februarja pa je bil vreden nekaj več kot 61 rubljev, op. RBTH).

Tečaj rublja je bil vezan na rast cen nafte, ruske oblasti pa so izjavljale, da bi se morala zmanjšati odvisnost tečaja nacionalne valute od naftnih cen. Predvsem pa so večkrat dale vedeti, da prevelika krepitev rublja ni zaželena, medtem ko je februarja finančno ministrstvo resno začelo kupovati valute. Ko se je ruski denar sredi februarja okrepil celo na vrednost 56,55 rubljev za 1 dolar, se je trend konec meseca počasi obrnil v obratno smer.

Sergej Minajev za ruski časnik piše, da rubelj ne postaja spet šibkejši samo zaradi ponovnega padanja svetovnih cen nafte (nafta Brent je padla pod 50$ za sod), temveč tudi zaradi »besednih intervencij ruskih uradnikov«, ki so dali vedeti, da se je po njihovem mnenju rubelj preveč okrepil. Med njimi so bili tudi finančni, gospodarski in kmetijski minister, ki so predlagali alternativne ukrepe za zniževanje vrednosti rublja v primerjavi s tujimi valutami, aprila se jim je pridružil še predsednik Putin.

Ruski pisec omenja, da smo sedaj v času, ko po svetu potekajo prave valutne vojne. V zadnjih letih je bilo mogoče slišati medsebojne obtožbe velikih držav, konkretno proti ZDA, Japonski, Nemčiji, Kitajski, da z umetnim zniževanjem svoje valute iščejo konkurenčno prednost na njihovem trgu. Vendar, kot kažejo ameriške statistike, nekatere od teh obtožb niso povsem utemeljene. Za absolutnega prvaka »valutnih manipulacij« se je očitno izkazala Švica, ki so ji daleč zadaj sledili Tajvan, Nemčija in Južna Koreja.

Sicer pa imajo medsebojne obtožbe o manipulacijah z valuto že dolgo zgodovino. James Rickards denimo govori o valutni vojni 1921-1936, ki je v več krogih zajela vse celine, izstopali so zlasti prijemi Weimarske Nemčije, Francije in ZDA, ki jim je nato sledila tudi ZZSR s sistematičnim odkupovanjem zlata. Podobni primeri so obstajali tudi po drugi svetovni vojni, denimo v povezavi z nacionalizacijo Sueškega prekopa v Egiptu in iskanju trgovinske prednosti v 70-ih letih. Nekaj podobnega je leta 2013 počela Češka, sedaj pa je v to igro očitno vstopila tudi Rusija, razmišlja avtor prispevka.

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.