Ruska karta: Kako Clintonova uporablja Moskvo za napad na Trumpa

Avtor karikature: Iorsh

Avtor karikature: Iorsh

Rusija je bila osrednja tema volilnih kampanj ameriških predsedniških kandidatov – Hillary Clinton in Donalda Trumpa. Zlasti Clintonova je brez dlake na jeziku kritizirala Kremelj, vendar se velja vprašati, ali je pri tej demonizaciji s strani Demokratov dejansko kaj vsebine, ali pa gre za čisto volilno retoriko?

Do ameriških predsedniških volitev nas ločita samo še dva meseca. Trenutna kampanja je razkrila številne neverjetne stvari, ena med njimi pa je bila zagotovo prisotnost ruske teme v volilnih debatah, čemur nismo bili priča že vse od razpada Sovjetske zveze.

V svojem govoru, ki ga je imela konec avgusta v Renu, je Hillary Clinton napadla “alternativni konzervativizem” Donalda Trumpa. Po njenem prepričanju “alternativni” kandidat spodbuja netolerantnost, ksenofobijo in rasizem, vrhovni boter novega globalnega nacionalizma pa ni nihče drug kot ruski predsednik Vladimir Putin, je poudarila.

Morda je prav to najpomembnejši trenutek ruskega voditelja v dosedanji ameriški volilni kampanji. Do zdaj se je soočal s konkretnimi obtožbami, kot je bila denimo tista o vdoru v strežnik nacionalnega odbora demokratske stranke, zdaj pa obseg zla, ki ga uteleša Rusija, raste neposredno pred našimi očmi.

Napetost se bo stopnjevala

5. septembra je Washington Post pisal o nameri Kremlja, “da seje kaos in hrani državljane s propagando, s katero napadajo ameriško politiko gradnje demokracije po vsem svetu, še posebej pa v državah, ki so nastale iz nekdanje Sovjetske zveze.”

Pri časopisu so priznali, da obveščevalne službe ne razpolagajo z dokazi o “ruskih načrtih” za takšno početje. Že v naslednjem stavku so svoje bralce opomnili, da je “ruska vlada vdrla v strežnik nacionalnega odbora demokratske stranke,“ čeprav uradno “ameriška vlada Rusije še zdaj ni obtožila za omenjeno dejanje.”

Včasih bi v takšnih primerih, najmanj zaradi spodobnosti, ob tovrstnih obtožbah pripisali besedo “domnevno”. Trenutno so tovrstne obtožbe na račun Kremlja postale že praktično aksiom.

Če se je vse skupaj že začelo s takšnimi toni, potem lahko upravičeno pričakujemo, da bo napetost samo še rasla, čim bolj se bomo bližali volilnemu dnevu. 26. septembra se bodo začeli štirje krogi neposrednih razprav in skoraj gotovo bo ruska karta močno prisotna tudi v debatah.

Histerija, ki je značilna za aktualno ameriško predsedniško kampanjo, še posebej na strani Demokratov, je precej neverjetna. Zlasti v luči javnomnenjskih raziskav, ki niso pretirano zaskrbljujoče. Nobeden od vodilnih analitičnih inštitutov ne dvomi v zmago Clintonove – večina jih ocenjuje, da ima 70-odstotne možnosti za zmago.

Zaskrbljujoči simptomi

Kljub temu so komentatorji in analitiki zaskrbljeni zaradi simptomov, ki se lahko poslabšajo v tednih neposredno pred volitvami.

Najbolj zaskrbljujoč signal je opazen padec priljubljenosti Clintonove, ki so ga zabeležili po avgustovski nacionalni konvenciji. Po podatkih raziskave CNN/ORG je Trump v prvih dneh septembra za dve odstotni točki prehitel Clintonovo – trenutno razmerje je 45% proti 43%, čeprav je še pred enim mesecem vodila za 8 odstotnih točk.

 Raziskava je tudi pokazala, da na gospodarskem področju 56 odstotkov Američanov zaupa Trumpu in samo 41 odstotkov Clintonovi. Kar se tiče boja proti terorizmu, je Trump prejel 51-odstotno podporo, Clintonova pa 45-odstotno. Drugače je pri zunanji politiki, kjer 56 odstotkov zaupa Clintonovi, samo 40 odstotkov pa Trumpu, kar pomeni, da imajo Demokrati na tem področju precej prednosti.

Ravno v tem se verjetno skriva glavni razlog, da je Rusija postala vodilna volilna tema. Zunanja politika je (morda edino) področje, na katerem je Clintonova suverena zaradi svojih dolgoletnih izkušenj in članstva v ameriški politični aristokraciji. V vsakem primeru je Trump s svojim receptom “požvižgam se na vsakogar”, ki je v nasprotju z uveljavljeno linijo, precej lahka tarča. Nobenega dvoma ni, da ga bo Clintonova med debatami ostro napadala.  

V bistvu Trumpov neoizolacionizem dobro sovpada s trenutnim družbenim razpoloženjem. Sociološke raziskave že dolgo kažejo, da so državljani utrujeni od imperativa “ vodilne vloge v svetu.” Po drugi strani milijarder uporablja zelo primitivne sheme, kar mu zamerijo zlasti tisti, ki menijo, da mednarodni odnosi zahtevajo veliko znanja in fines, s katerimi Trump očitno ne razpolaga.  

Džungla “eksistencialnih groženj”

Karkoli si že mislimo, je volilna taktika Clintonove povsem racionalna: povečaj obseg tujih nevarnosti in na ta način pokaži, da kandidat Republikancev nima dovolj profesionalnih sposobnosti.

Trump se zanaša tako na svojo moč in odločnost kot tudi na svojo sposobnost, da s Putinom govori kot “moški z moškim”. In prav v tem leži peklenska zvitost in premetena zarota, ki si je ne bi mogel zamisliti niti sovjetski KGB. Kako lahko preprost človek iz Queensa, kakršen je Trump, tekmuje z “vrhovnim botrom?”

Mimogrede, bolj kot se bo razprava poglabljala v džunglo “eksistencialnih groženj” za ameriško demokracijo, manj bo vprašanj glede prispevkov Clintonovi fundaciji ter uspehih Clintonove na položaju državne sekretarke, kar brez dvoma vzbuja dvome.

Upajmo, da je demonizacija Rusije, kakršni na ameriških predsedniških volitvah še nismo bili priča,  samo instrument ter da ne gre za nekaj osebnega. Kakorkoli že, vse kar vemo o pogledih Hillary Clinton, nas lahko vodi samo v sklep, da se bo v ringu že kmalu znašlo tudi kaj osebnega.

Fjodor Lukjanov je odgovorni urednik revije Rusija v globalnih zadevah ter predsednik predsedstva Sveta za zunanjo in obrambno politiko.

Članek je bil najprej objavljen v ruščini v Gazeta.ru. 

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.