Duh prvega maja: Si želimo več enakosti v svetu?

Shod ob prazniku dela v Moskvi, 1. maj 2014.

Shod ob prazniku dela v Moskvi, 1. maj 2014.

EPA
130 let po delavski vstaji na trgu Haymarket se izkoriščanje s strani elit nadaljuje, srednji razred po svetu pa izgublja svoj status in postaja vse bolj podoben siromašnemu delavstvu, piše RBTH-jev indijski dopisnik Ajay Kamalakaran ob 1. maju, prazniku dela.

Kljub očitnim napakam je imela Sovjetska zveza tudi nekaj pozitivnih plati. Država je denimo odigrala močno vlogo pri promociji enakosti med spoloma v regiji z močno patriarhalno tradicijo. Močno je promovirala vrednote dostojnega dela in je spremenila zavest visokega razreda iz Ruskega imperija v bolj egalitarno. Čeprav je vikend pred prvim majem za mnoge nove bogataše v Moskvi samo še ena priložnost za draga mini-potovanja po Evropi, pa praznik še vedno častijo mnogi državljani Rusije.

Star prvomajski plakat. Vir: RIA NovostiStar prvomajski plakat. Vir: RIA Novosti

Pravica vsakega delavca do dostojnega življenja je bila eno od utopičnih socialističnih načel.  Če smo iskreni, je Sovjetska zveza zagotovila stanovanja, zdravstvo in socialno varnost. Padec komunističnih vlad po Evropi je dal svež zagon kapitalističnemu svetu, da zavrne misli o enakosti, neo-kapitalistična agenda pa ni daleč od želja monarhov 19. stoletja.

Po svetu smo priča situaciji, ko elita ali tako imenovani 1 odstotek nadzoruje vlade, zunanjo politiko, zase jemlje bogastvo, preostalih 99 odstotkov pa drži v relativni revščini. Za naravne vire potekajo vojne, neizmerno trpljenje pa postane »kolateralna škoda«. V postkomunističnem svetovnem redu očitno želijo poskrbeti, da bodo svetovni viri ostali v rokah peščice.

Nisem antikapitalist, toda menim, da sistem potrebuje določene omejitve in mehanizme, da velika večina ne bi trpela zaradi dobička manjšine. Po vsem svetu je zdrav življenjski slog vse dražji in dražji. Svetovne cene sadja in zelenjave naraščajo, slaba in hitra hrana pa je vse bolj na voljo in poceni. Na plaži v Mumbaju dobiš kokosovo vodo za 40 rupij ali 80 centov, kokakolo pa za 15 rupij. Kaj bi nekdo iz revnega ali pa tudi srednjega razreda raje zaužil? Nezdravo pijačo, polno sladkorja, ki jo reklamirajo lokalni estradniki, ali nekaj, kar predstavlja svetinjo vaškega življenja in stane trikrat toliko?

Moskva, 1. maj 2002. Vir: Ramil Sitdikov, RIA NovostiMoskva, 1. maj 2002. Vir: Ramil Sitdikov, RIA Novosti

Multinacionalkam je precej v interesu, da svetovnim potrošnikom posredujejo tovarniško hrano po nizkih cenah, nato pa zagotovijo, da so ljudje od njih odvisni in imajo na koncu nezdrav življenjski slog, ki privede do ogromnih stroškov za zdravljenje na račun medicinskih in farmacevtskih podjetij. Prihajamo v obdobje, ko otroci zbolevajo za boleznimi odraslih, saj namesto igranja v parkih več časa preživijo z elektronskimi napravami.

Medtem ko večina sveta praznuje 1. maj, lahko 99 odstotkov ljudi že z malo uvida opazi, da želi elita v svojem svetovnem nazoru izbrisati srednji razred in ga postaviti v isto vrsto z delavskim razredom. Kdor se upira takšnemu elitističnemu ultra-kapitalističnemu sistemu, je hitro kritiziran v medijih, ki jih vodi oglaševalski denar multinacionalk 1 odstotka. Preminuli Hugo Chavez, dober prijatelj ruskega predsednika Vladimirja Putina, nam je pokazal, da visok BDP ni nujno merilo ekonomskega napredka.

Voditelj bolivarske revolucije je bistveno znižal revščino v svoji državi. Pri časopisu Guardian so zapisali, da je odstotek revščine v venezuelskih gospodinjstvih padel s 55% leta 1999 na 26,4% leta 2009. Prav tako članek razkriva, kako je bila brezposelnost ob njegovem prihodu na oblast 15-odstotna, do junija 2009 pa je padla na 7,8 odstotkov. Javni dolg države je padel s 73,5 odstotkov BDP leta 1998 na 14,4 odstotkov leta 2008. Vse to se je dogajalo, ko so zahodni ekonomisti govorili o gospodarski stagnaciji. Tudi njegov somišljenik Evo Morales je uspel zaustaviti uhajanje bogastva na sever. Seveda njegove kampanje za pismenost, boj proti revščini in rasizmu niso všeč 1 odstotku.

Ni nujno, da je mogoče Chavezove politike uvajati v Rusiji ali drugih državah skupine BRICS, toda glede na to, da večina držav članic doživlja izredno neenakost, za katero se zdi, da samo še raste, bi morali resno razmisliti o nekakšni novi ureditvi, kjer multinacionalke z vsega sveta ne bodo mogle izkoriščati njihovih virov.

Medtem ko na severni polobli mnogi uživamo v dolgih vikendih in lepem vremenu, je praznik dela tudi odlična priložnost za razmislek, kako danes teče svet. Si želimo več enakosti v svetu, ali smo zadovoljni z velikim izkoriščanjem globalnih elit in uničevanjem planeta, dokler tega osebno ne občutimo takoj in neposredno?

Opozorilo! Vsakršno polno ali delno kopiranje gradiva Russia Beyond brez pisnega dovoljenja in neposredne povezave na originalno objavo Russia Beyond in drugih elektronskih virov se smatra za grobo kršenje zakona o avtorskih pravicah Ruske federacije. Russia Beyond in medijska hiša RT si pridržujeta pravico do reagiranja na takšne kršitve v različnih državah, tudi po sodni poti.