Zvezna služba za zaščito (FSO) je mogočna, večnamenska in izjemno zaprta organizacija. Med ruskimi varnostnimi silami boste težko našli organizacijo, ki bi bila bolj tajna od te – o njenih aktivnostih lahko le ugibamo. O njenih operacijah ni nobenih podatkov, niti ni javno dostopnih poročil.
FSO ima korenine v enem od oddelkov KGB – državnega organa iz sovjetskih časov z zelo velikimi pooblastili. Ta oddelek je bil odgovoren za varnost visokih uradnikov, kar danes velja za ljudi iz FSO. O njihovi dolžnosti, da ščitijo »telo številka ena«, je znanega še največ. Že 15 let krožijo govorice, da za predsednikove najbolj tvegane nastope (kot je potapljanje na dno Bajkala v batiskafu ali leta v bojnem letalu) FSO uporablja Putinovega dvojnika.
Včasih pripadniki FSO nosijo črne uniforme, v ušesu pa imajo mikrofon, včasih pa so oblečeni kot običajni ljudje in se izgubijo v množici. Delo dobijo tisti, ki jim najbolj zaupajo. Čeprav tudi oni včasih podležejo skušnjavi in na delovnem mestu naredijo selfie ter ga objavijo na družbenih omrežjih. Novinarji so že večkrat naleteli na zgovorne fotografije, skupaj z osebnimi podatki varnostnikov FSO. Ti ne varujejo le predsednika, ampak tudi sodnike, priče, uslužbence in državne objekte, kot sta Kremelj in Državna Duma. Vendar pa je to le ena od njihovih številnih nalog (in možnosti). FSO se je pod generalom Murovim obupno boril za nova pooblastila in status glavne varnostne službe Rusije proti glavnemu rivalu – Zvezni varnostni službi (FSB). Zdi se, da so zmagali.
V sredini prejšnjega desetletja je služba FSO skupaj z drugimi varnostnimi službami sodelovala v burnem soočenju varnostnih služb iz najbližjega kroga ruskega predsednika. Niso se borili le za bližino »objekta številka ena«, ampak tudi za denarne tokove, premoženje in resurse. Leta 2007 je spopad postal odkrit in o »razprtiji med varnostnimi službami« niso govorili le glavni državni mediji, ampak tudi sami načelniki resorja.
FSO se je spopadala s FSB ter s predsednikovim kabinetom, vendar so bili »Putinovi varuhi« močnejši. Bitka je potekala okoli državnega premoženja. Oddelek za upravljanje premoženja je bil zadolžen za sanatorije, gradbene in prometne organizacije, živilske kombinate, kot tudi za državne nepremičnine v tujini ter desetine razvojnih projektov. Danes sodeč po podatkih Enotnega državnega registra, niti ena predsedniška rezidenca ni navedena pri Oddelku za upravljanje premoženja, ampak so zavedene kot lastnina Ruske Federacije ali FSO, piše RBC.
Med »premoženjem« FSO je tudi z njo združeno podjetje Ateks, hčerinsko podjetje FSO, ki ga je leta 2003 ustanovil Murov in je bilo odgovorno za izgradnjo objektov zveznega pomena ter vodenje državnega proračuna, distribucijo javnih pogodb in javne razpise, vredne milijone in milijarde (na primer obnova kremeljskih sten in stolpov, Leninovega mavzoleja ali konservatorija Čajkovskega).
A milijarde niso vse. FSO je kot varnostna služba vsemogočna. Njeni uslužbenci imajo pravico opravljati operativno-preiskovalne dejavnosti, izvajati prisluhe in dostopati do korespondence, privesti državljane, preiskovati domove in zapleniti avtomobile.
Med zaščito državnih služb in drugih režimskih objektov so FSO-jevci odgovorni tudi za poti, na katerih se ti objekti nahajajo. Pod nadzorom imajo vsako 12. ulico v Moskvi in tisti, ki imajo srečo, da na teh ulicah živijo, že tradicionalno razpolagajo z dosjeji.
FSO se obenem ukvarja s sociološkimi raziskavami prebivalstva, ki seveda ostanejo tajne. Ti podatki se pridobivajo za vodstvo države, predsednik, varnostni svet in vlada pa se pri sprejemanju odločitev opirajo ravno na te podatke. Gre za lestvice priljubljenosti voditeljev strank, opozicije, spremljanje socialno-gospodarske situacije v regijah... Če je kakšen od guvernerjev odstopil zaradi izgube zaupanja, je to najverjetneje povezano z FSO.
Po novem so ti ljudje zadolženi tudi za izdelavo in razvoj interneta za javne uslužbence, kar pomeni, da so odgovorni tudi za šifrirane komunikacijske kanale.
© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.
Naročite se
na naše novice!
Prejmite naše najboljše zgodbe po elektronski pošti.
