Bodo ukrajinski vojaki v Donbasu začeli novo ofenzivo?

Strahovi, povezani z dramatičnim porastom nasilja v regiji Donbas, so se pojavili tako v Rusiji kot tudi v Ukraijini. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko (v sredini) posluša poveljnika ukrajinskih oboroženih sil, Viktorja Muženka, (drugi z leve) med obiskom vojaške enote v vasi Vodjane v Ukrajini, 24. Junija 2016.

Strahovi, povezani z dramatičnim porastom nasilja v regiji Donbas, so se pojavili tako v Rusiji kot tudi v Ukraijini. Ukrajinski predsednik Petro Porošenko (v sredini) posluša poveljnika ukrajinskih oboroženih sil, Viktorja Muženka, (drugi z leve) med obiskom vojaške enote v vasi Vodjane v Ukrajini, 24. Junija 2016.

Reuters
Rusija opozarja na možnost nove ukrajinske ofenzive proti podpornikom samooklicanih republik v regiji Donbas v vzhodni Ukrajini. Moskva poziva Pariz in Berlin, naj vplivata na ukrajinske oblasti in tako preprečita morebiten ponoven izbruh nasilja.

Zaradi grozečih izbruhov nasilja v vzhodni Ukrajini Moskva opozarja, da se Kijev morda pripravlja na novo ofenzivo proti samooklicanima uporniškima republikama v regiji.

Na sestanku 6. julija je ruski namestnik ministra za zunanje zadeve, Grigorij Karasin, nemškemu in francoskemu veleposlaniku razkril, da zaostrovanje napetosti v regiji Donbas nakazuje, da se ukrajinski vojaki pripravljajo na napad, s katerim bi ponovno dobili nadzor nad območji, ki so jih zasedli ruski uporniki v času dveletnega spora s centralno vlado v Kijevu.

Karasin je oba veleposlanika - predstavnika dveh držav, katerih voditelja skupaj z ruskim in ukrajinskim predsednikom sestavljata štiristransko pogajalsko skupino za reševanje krize v Donbasu - pozval, »da s svojim vplivom skušata preprečiti vojaško posredovanje Kijeva.«

Naslednji dan sta o stanju v vzhodni Ukrajini razpravljala tudi ruski voditelj Vladimir Putin in ameriški predsednik Barack Obama.

Slednji je Putina v zvezi z uporniškima režimoma v Donecku in Lugansku, ki uživata podporo Moskve, pozval »h sprejetju ukrepov, ki bodo preprečili porast nasilja v vzhodni Ukrajini.«

Strahovi, povezani z dramatičnim porastom nasilja v Donbasu, so se pojavili tako v Rusiji kot v Ukrajini. Kijev te dogodke pripisuje želji Kremlja po destabilizaciji celotne Ukrajini, predvsem pa Donbasa. Po mnenju ukrajinskega parlamentarnega govornika Andreja Parubija bi Moskva morda tako želela zaradi prisotnih »volitev v ZDA in krize v EU.«

Porast kršitev premirja

Nobenega dvoma ni, da so se napetosti vzdolž meje z Donbasom v zadnjem času povečale. Po poročanju medijev, se je obstreljevanje v zadnjih nekaj tednih povečalo za tretjino, Ovse pa poroča o vse pogostejših kršitvah premirja.

Ruski strokovnjaki pa vendarle ne verjamejo, da ukrajinska vojska pripravlja veliko ofenzivo na območja v Donbasu, ki so pod nadzorom ruskih upornikov.

Po besedah Vladimirja Jevsejeva, namestnika direktorja Inštituta za politične študije, »ni mogoče trditi, da Kijev namešča veliko število svojih enot,« gre le za provokacije s strani skrajnežev (na meji je veliko borcev iz prostovoljnih odredov, ki so znani po svojih skrajnih stališčih) in ti si želijo, da se odnosi med Rusijo in Zahodom poslabšajo.

Viktor Murakovski, vojaški strokovnjak in glavni urednik revije Arsenal Otčestva (Arzenal Domovine) je za RBTH povedal, da nima nikakršnih podatkov, ki bi dokazovali, da ukrajinska stran pripravlja »veliko vojaško akcijo«.

Aleksander Kramčikin, direktor Inštituta za politične in vojne analize v Moskvi je poudaril, da se kljub pomanjkanju dokazov, da Kijev pripravlja napad, napetosti v Donbasu nikoli niso zares pomirile, prava vojna pa se »lahko zaneti kadarkoli.«

Nobena stran namreč ni zadovoljna s sedanjim stanjem – vsi si želijo več.

»Nesmiseln izid«

Rusija se je 8. julija ponovno obrnila na Nemčijo in Francijo, tokrat na višji ravni.

Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskega predsednika Francoisa Hollanda pozval, naj vplivata na Kijev in pomagata zaustaviti »dejanja provokativne narave« ukrajinske vojske.

Murakovski je izpostavil, da »ukrajinska stran občasno izvaja lokalne operacije za urjenje svojih enot ter pri tem uporablja težko orožje.«

Dodal je še, da je to pomembno predvsem za bataljone prostovoljcev in navedel nedavne spopade blizu ključnega železniškega križišča v mestu Debalceve, ki je bilo v preteklosti v rokah ukrajinskih sil, od februarja 2015 dalje pa je pod nadzorom upornikov.

V vojaški akciji sta dve skupini ukrajinskih vladnih čet skušali zasesti nevtralno območje, a so njihov napad odbili, zato so se bili prisiljeni umakniti.

Po njegovo je bil izid operacije »iz vojaškega stališča popoln nesmisel.«

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.