"Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno"

Doku Zavgajev, izredni in polnomočni veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji.

Doku Zavgajev, izredni in polnomočni veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji.

Osebni arhiv
Vzajemen interes naših držav in narodov na vseh ravneh temelji na dolgotrajnih rusko-slovenskih zgodovinskih vezeh, ki se v zadnjih letih aktivno razvijajo na vseh področjih, od kulture, znanosti, izobraževanja, športa, zdravstva in turizma do gospodarstva ter politike.

V Sloveniji vsako leto organiziramo prestižne mednarodne festivale, na katerih redno nastopajo vodilni predstavniki ruske kulture: Valerij A. Gergijev, Juri A. Bašmet, pianist Denis L. Macujev, operna pevka Ana J. Netrebko, umetniške skupine Mariinskega gledališča in Bolšoj teatra, narodnozabavni ansambli iz Vladimirske in Vologodske regije, republike Tatarstan ter drugih ruskih regij. Dvostranske kulturne vezi so se znatno okrepile po zaslugi Ruskega centra kulture in znanosti, ki v Ljubljani deluje od aprila 2011. Danes je to ena od najbolj obiskanih kulturnih ustanov v slovenski prestolnici.

K poglabljanju humanitarnih vezi je veliko pripomogel Ruski center Fundacije “Russkij mir”, ki je v Mariboru odprl vrata maja 2011 in si na severovzhodu Slovenije prizadeva za promocijo ruskega jezika in kulturne dediščine naše države.

Rusko govori že deset tisoč Slovencev

Tradicionalno bogate so znanstvene vezi med Akademijama znanosti obeh držav in drugimi ustanovami ter fakultetami, znanstvenimi središči in inovativnimi podjetji.  Memorandum o soglasju med Univerzo v Innopolisu (Kazan) in Univerzo v Ljubljani, med GZS Slovenije in slovenskim telekomunikacijskim podjetjem Iskratel d.o.o. je v dogovoru.

V zadnjem času so slovenska podjetja aktivna pri vzpostavljanju povezav neposredno z ruskimi znanstvenimi središči. Glavni cilj tovrstnega sodelovanja je komercialna uporaba znanstvenega razvoja in izdelava visokotehnoloških izdelkov.

Krepi sem sodelovanje med univerzami, med Moskovsko, Sanktpeterburško, Permsko in drugimi državnimi univerzami. V Sloveniji sta to Ljubljanska in Primorska univerza. Redno prihaja do študentskih izmenjav, obiskov predavateljev in mladih znanstvenikov. Poletne tečaje slovenskega jezika v Ljubljani in Kopru obiskujejo ruski študentje in diplomanti. Dogovor o sodelovanju med Moskovsko državno univerzo Lomonosova (MGU) ter Primorsko univerzo (Koper) čaka samo še na podpis. 

Nadaljujejo se izmenjave med ruskimi in slovenskimi dijaki srednjih šol. Število Slovencev, ki govorijo rusko, se neprestano povečuje. Trenutno jih je že deset tisoč. Vsako leto se tečajev ruskega jezika udeleži dva tisoč ljudi, od tega kar polovica v državnem sistemu visokošolskega in srednješolskega izobraževanja.

Raste tudi turistična izmenjava. Vsako leto Slovenijo obišče več kot petdeset tisoč ruskih turistov. V letoviških krajih so dostopne publikacije in brošure v ruščini, rusko pa običajno govori tudi osebje. To gostom iz Rusije omogoča, da se v slovenskih turističnih krajih počutijo prijetno in udobno.

Skoraj dve miljardi dolarjev

Posebno pozornost želim posvetiti trgovinsko-gospodarskim odnosom. Z zadovoljstvom lahko ocenim, da je našima državama v relativno kratkem času, od 2009. do 2014. leta, uspelo podvojiti kazalnike vrednosti trgovinske menjave, ki je prvič v zgodovini rusko-slovenskih odnosov dosegla skoraj dve milijardi ameriških dolarjev. Na žalost sankcije proti Rusiji ter padec svetovnih cen energentov, ki predstavljajo glavni delež v strukturi ruskega izvoza, negativno vplivajo na dinamiko medsebojne trgovinske izmenjave. Temu navkljub se večina od skoraj petsto slovenskih podjetij, ki delujejo v več kot petdesetih ruskih regijah, ni odločila, da bi zapustila rusko tržišče, pač pa čaka na izboljšanje gospodarskih razmer.

Jekaterina Štukina / RIA Novosti

Zdaj mnoga od teh slovenskih podjetij sodelujejo v programih modernizacije in uvoznih substitucij v industriji in kmetijstvu, ki se izvajajo v Rusiji. To nam omogoča, da ustvarjamo nova visokokvalificirana delovna mesta in sodobno proizvodnjo.

In seveda, je za naše odnose značilen reden politični dialog na visokem in najvišjem nivoju, ki nam daje možnost, da se osredotočimo na aktualna dvostranska in mednarodna vprašanja. Nadaljnji razvoj naših političnih stikov ter medsebojnega razumevanja je mogoč, ker v slovensko-ruskih odnosih ni nerešenih vprašanj.

Maribor,  Dachau, Auschwitz, Mauthausen...

Kot veste, so v letih med obema svetovnima vojnama, na ozemlje Slovenije pripeljali več deset tisoč ruskih vojnih ujetnikov. Usoda mnogih je bila tragična. Iskanje, ki ga je rusko veleposlaništvo v Sloveniji organiziralo skupaj s Slovenci, nas je pripeljalo do poslopja v Mariboru, v katerem so med drugo svetovno vojno nacisti odprli posebno taborišče. V njem so, ločeno od ujetnikov drugih držav ter v zelo nečloveških razmerah, zadrževali, pravzaprav uničevali, sovjetske vojne ujetnike.

V taborišče so, jeseni 1941. leta, pripeljali več kot pet tisoč ujetih rdečearmejcev. Spomladi leta 1942 jih je bilo med živimi samo še 147. Jeseni leta 1942 so v taborišče pripeljali še skupino, dva tisoč petsto sovjetskih vojnih ujetnikov, ki jih je prav tako čakala tragična usoda. Pogoji, v katerih so morali sovjetski vojni ujetniki živeti v Mariboru, se po pričevanju očividcev v ničemer niso razlikovali od najbolj grozovitih koncentracijskih taborišč, kot denimo Dachau, Auschwitz, Mauthausen in drugi. Zaporniki so vsakodnevno umirali od lakote, mraza, pomanjkanja higiene, brutalnega pretepanja in ustrahovanj. V spomin na umrle sovjetske vojake je poleti leta 2014 v tem poslopju začel delovati muzej. Pobudo za to smo dali na ruskem veleposlaništvu, podprlo pa jo je tudi slovensko vodstvo ter mestna občina Maribor.

Med prvo svetovno vojno so avsto-ogrske oblasti na ozemlje Slovenije pripeljale približno štirideset tisoč ruskih vojnih ujetnikov, ki so bili prisiljeni v težko fizično delo. Gradili so razne objekte, povečini za potrebe vojske. Številni so umrli zaradi mraza, podhranjenosti ter težkih in nevarnih delovnih pogojev.

Sinovom Rusije in Sovjetske zveze

V Sloveniji je najbolj znan tragičen primer množične smrti ruskih vojakov, ki so marca 1916 umrli pod snežnim plazom, ko so gradili cesto čez prelaz Vršič. Pod snegom je umrlo več sto ruskih vojakov, skupaj z njihovimi avstrijskimi stražarji. Po oceni zgodovinarjev je med prvo svetovno vojno umrlo deset tisoč naših rojakov. Mnogi od njih so pokopani na neznanih lokacijah.

Jekaterina Štukina / RIA Novosti

Na podlagi teh dejstev iz zgodovine obeh svetovnih vojn je nastala zamisel o postavitvi spomenika Sinovom Rusije in Sovjetske zveze, ki so na slovenskih tleh umrli v času prve in druge svetovne vojne, in sicer v Ljubljani, ki je mesto – heroj. Že leta 2011, med obiskom Vladimirja Putina v Sloveniji, je omenjeno pobudo podprlo tako rusko kot slovensko vodstvo, zdaj, ob stoti obletnici Ruske kapelice pa jo bomo tudi uresničili.

Želim poudariti, da je spomenik v Ljubljani prvi skupni spomenik v zgodovini Rusije, ki je posvečen herojem obeh svetovnih vojn. Za nas simbolizira tudi spravo med različnimi generacijami državljanov naše države, ki so se razhajali zaradi različnih pogledov na prvo svetovno vojno.

Proti prirejanju zgodovine

Rusko vodstvo velik pomen pripisuje spoštovanju zgodovinske resnice in pravičnosti ter boju proti nezgodovinskim in nemoralnim dejanjem, ki so pogosto podrejena kratkoročnim političnim interesom.

Aktualnost naših prizadevanj je v prvi vrsti povezana s politiko številnih držav, ki danes javno spodbujajo poveličevanje nacistov in njihovih sodelavcev, podpihujejo sovražno ideologijo, nestrpnost in medetnične konflikte.

Ena od oblik nasprotovanja poskusom ponarejanja zgodovine je obsežno in sistematično raziskovalno delo, s katerim smo uspeli pridobiti številne nove, malo znane informacije o usodi ruskih in sovjetskih vojakov.

Dela se je lotilo rusko veleposlaništvo v Sloveniji skupaj z lokalnimi oblastmi, vključno z mestoma Maribor in Murska Sobota, veteranskimi in nevladnimi organizacijami ter združenji ruskih rojakov.

Zbrano arhivsko gradivo, fotografije ter pričanja očividcev so nam omogočili, da smo na predvečer sedemdesete obletnice zmage v Veliki domovinski vojni uresničili številne pomembne projekte.

Kot sem že omenil smo poleti leta 2014 v nekdanjem koncentracijskem taborišču za sovjetske vojne ujetnike v Mariboru odprli spominski muzej, zahvaljujoč tudi podpori slovenskih oblasti in širše javnosti. Muzej je zasnovan kot opozorilo vsem tistim, ki se trudijo v sodobni Evropi in kjerkoli drugod, oživiti nacistično ideologijo. V prihodnosti želimo muzej spremeniti v raziskovalni center, v katerem bosta knjižnica in konferenčna dvorana. V njej bomo pripravljali mednarodna srečanja zgodovinarjev, spominske dneve za učence in študente ter tematska predavanja, ki bodo odprta za javnost.

Umrlim vojakom iščemo ime

Na podlagi gradiva, ki ga je zbralo veleposlaništvo, so posneli in javnosti predstavili dva celovečerna dokumentarna filma. Film "Ruski bataljon" (2013) pripoveduje zgodbo o visoko moralnem sovjetskem človeku, ki se je boril v vrstah slovenskega protifašističnega gibanja. Neustrašnost sovjetskih ljudi, še zlasti pa njihova zvestoba domovini, je po mnenju samih Slovencev, dvignila moralo lokalnega prebivalstva in ga navdihovala k brezkompromisnemu boju proti fašističnim osvajalcem. Film "Neosvojeni", ki so ga na ruskem televizijskem programu "Prvi kanal" predvajali ob Dnevu spomina in žalosti, 22. junija, je posvečen tragični usodi tistih, ki so se znašli v nacističnih taboriščih, kakršen je bil tudi v Mariboru.

Konkretno raziskovalno delo ter neizpodbitni zgodovinski dokazi dejstev so najboljša osnova za učinkovit odziv na aktualne poskuse ponarejanja zgodovine, ki vodijo do spodbujanja sovraštva in nerazumevanja med državami in narodi.

Z obsežnim in sistematičnim spominsko-raziskovalnim delom se ukvarja vse osebje veleposlaništva. Grobišča naših vojakov smo našli v petinšestdesetih slovenskih mestih ter krajih. Vse smo obnovili. Ob vsakem od njih vsako leto aprila in maja veleposlaništvo pripravi svečano spominsko prireditev. Na njih sodelujejo predstavniki lokalnih oblasti, ruski rojaki, člani veteranskih in drugih javnih organizacij. Mrtvim vojakom redno iščemo imena. Do danes smo odkrili tri tisoč imen, ki smo jih zapisali na spomenike, objavljeni pa so tudi na strani veleposlaništva. Na ta način ne le v besedah, pač pa tudi v dejanjih uresničujemo slogan: “Nihče ni pozabljen, nič ni pozabljeno".

Plodno sodelovanje, ki je umetno oteženo

Na žalost je razvoj sodelovanja na evropski celini danes umetno otežen. Kljub temu smo sposobni ohranjati visoko dinamiko rusko-slovenskih odnosov, na številnih področjih pa celo napredujemo. Uspešno sodelovanje, predvsem gospodarsko, in razvoj vzajemno koristnih dvostranskih odnosov ima enak pomen v obeh državah.

S tem v zvezi bi rad navedel pozitiven primer z ruskega tržišča. Gre za največjo slovensko farmacevtsko podjetje Krka, ki je leta 2013 na področju mesta Istre v Moskovski regiji, odprla drugi del svoje tovarne, Krka-RUS - 2. Skupni znesek investicije v projekt ter spremljajočo infrastrukturo je znašal okoli 189 miljonov evrov. V naslednjih 3-4 letih načrtujejo še investicije v višini 30 milijonov evrov. Trenutno je podjetje Krka-RUS največja Krkina tovarna v tujini, ki proizvede približno 50 odstotkov vseh njenih izdelkov. Okoli 90 odstotkov vseh zdravil, ki jih proizvaja Krka-RUS, spada v skupino življenjsko pomembnih zdravil. Zahvaljujoč takšnim in podobnim vlaganjem se v Rusiji odpirajo nova delovna mesta in v našo državo prihajajo sodobne tehnologije, s katerimi se polni naša državna blagajna.

V Sloveniji je primerljivo investicijo izvedla Slovenska industrija jekla (SIJ), ki jo je leta 2007 kupila družba Koks. Gre za edino podjetje v državi, ki proizvaja visoko kakovostne vrste jekla. V zadnjih osmih letih je SIJ v posodabljanje svojih podjetij, v širjenje proizvodnega programa in v izboljševanje konkurenčnosti na zunanjih trgih, vložil skupno okoli 450 milijonov evrov. O velikem povpraševanju po izdelkih družbe priča dejstvo, da SIJ izvaža v več kot 70 držav sveta, med drugim tudi v Rusijo in ZDA. S ciljem diverzifikacije investicijskega portfelja je Slovenska industrija jekla sredi lanskega leta kupila 53 odstotkov največje slovenske tovarne piščančjega mesa,  Perutnino Ptuj d.d. Vrednost posla je znašala 44 miljonov evrov. Do današnjega dne je svoj delež v omenjeni družbi povečala do 77 odstotkov.

Kot lahko vidite, nas ne združujejo le humanitarne povezave in skrb za ohranjanje skupnega zgodovinskega spomina, temveč tudi gospodarsko sodelovanje, ki ima konkreten in za obe strani koristen značaj.

Vplivna država več polarnega sveta

 V mednarodni areni je Ruska federacija ena od najbolj vplivnih držav sodobnega več polarnega sveta, aktivno in z veliko mero odgovornosti sodeluje v reševanju ključnih mednarodnih težav ter se ves čas trudi, da bi v boju s terorizmom in drugimi globalnimi grožnjami združila stremljenja ostalih držav. Z našimi partnerji smo še vedno pripravljeni oblikovati nov in neblokovski sistem mednarodne varnosti, pri čemer bi, seveda, upoštevali tudi interese naših partnerjev.

Ne glede na sankcije, ki so bile sprejete proti naši državi, je Rusija odprta za vzajemne investicije in skupne projekte. Ruska stran poudarja nujnost vzpostavljanja enakopravnega in vzajemno koristnega dialoga z Evropsko skupnostjo na najrazličnejših področjih. Verjamemo, da v naših odnosih z Evropsko skupnostjo ni nepremostljivih težav. Da bi se vrnili na pot partnerstva na več nivojih , bi morali začeti spoštovati interese drug drugega. Rusija je pripravljena na to.

Še vedno smo prepričani, da ima območje ekonomskega in humanitarnega sodelovanja, ki bi se raztezalo od Atlantskega do Tihega oceana in bi temeljilo na skupni varnostni arhitekturi, dobro perspektivo. Pomemben korak na tej poti lahko postane uskladitev evropskega in evrazijskega integracijskega procesa.

Prepričan sem, da bo obisk Predsednika Ruske federacije V. V. Putina v Sloveniji pripomogel h krepitvi našega raznovrstnega in za obe strani koristnega sodelovanja, med drugim tudi na področju trgovsko- gospodarski izmenjave. Ta obisk bo pomenil vzpodbudo tudi za bolj aktivno  sodelovanje med regijami in za sodelovanje malih podjetnikov, saj znaša njihov delež v gospodarski izmenjavi zgolj okoli 20 odstotkov. In prav tukaj vidimo veliko neizkoriščenih možnosti. Pri širjenju in krepitvi stikov nameravamo še naprej pomagati z izvajanjem predstavitev ruskih regij in uresničevanjem skupnih inovacijskih projektov ne le v Rusiji, temveč tudi v Sloveniji in na trgih tretjih držav.

V tem trenutku je na podpis pripravljen cel paket dvostranskih dokumentov s področja izobraževanja, športa, turizma, lesne industrije in sodelovanja med regijami. Nadaljujemo tudi z usklajevanjem projekta o socialni oskrbi, standardizaciji itd.

Konkretni projekti?

Kar  se tiče mogočih podpisov konkretnih gospodarskih sporazumov ne bi želel prehitevati. Lahko povem le to, da med Moskvo in Ljubljano trenutno potekajo pogovori glede sodelovanja ruskih podjetij pri izgradnji določenih infrastrukturnih projektov na slovenskem ozemlju. Vendar bo zaključke možno delati šele po izvedbi natečajev, ki so predvideni s slovensko zakonodajo.

Eduard Pesov / RIA Novosti

Želim omeniti, katera področja so za rusko stran najbolj zanimiva. V zadnjih letih se dvostranske gospodarske povezave razvijajo zelo aktivno. Perspektivna so področja telekomunikacij, informacijske tehnologije in tehnologij energetske varčnosti, področje farmacije, avtomobilske in lesne industrije, prav tako pa tudi v kmetijstva. Trenutno večina realiziranih skupnih projektov spada v izvajanje ruskega programa posodabljanja in nadomeščanja uvoza na področjih industrije in kmetijstva. To nam nudi možnost zagotavljanja visokokvalificiranih delovnih mest in sodobne proizvodne zmogljivosti. Ogromen potencial ima tudi področje turizma, tako ruski v Slovenijo kot tudi slovenski v Rusijo.

Z izrabo mehanizmov zelo dejavne dvostranske Medvladne komisije za trgovinsko-gospodarsko in znanstveno-tehnično sodelovanje, Poslovnega sveta, medparlamentarnih in medregionalnih povezav tudi v prihodnje načrtujemo ustvarjanje ugodnih pogojev za razvoj rusko- slovenskega gospodarskega in investicijskega sodelovanja.

Otroci so naša prihodnost

V Sloveniji vas na vsakem koraku obkroža neverjetno lepa narava, zanimiva zgodovina, toda najpomembnejše bogastvo vaše države so, po mojem mnenju, ljudje. Slovenci so delavni in radi pomagajo, so gostoljubni in se iskreno veselijo druženja.

Zelo me veseli, ko pri vas vidim čudovite ceste, urejene domove, čiste ulice in obdelana polja. Povsod je mogoče opaziti, da ljudje skrbijo za okoje, v katerem živijo. Tisti turisti, ki so bili v Sloveniji, visoko cenijo varnost in ekološko udobje ter učinkovitost programov v tukajšnjih zdraviliščih. Veliko se jih v to deželo zaljubi in se sem potem večkrat vračajo.

Sam menim, da je za prihodnost naših dvostranskih odnosov zelo pomembno dejstvo, da je med ruskimi turisti, ki so bili na zdravljenju v Sloveniji, veliko otrok. V zadnjih letih je bilo v Sloveniji na počitnicah in zdravljenju več kot dvajset tisoč ruskih otrok, predvsem iz Moskovske in Vladimirske regije.Takšno možnost zdravljenja so  dobili v okviru državnih socialnih programov ruskih regij. V Rusiji so te programi za otroke iz velikih družin, sirote, otroke z omejenimi možnostmi in tudi za druge skupine, ki potrebujejo posebno državno pomoč.

Tudi naši mladi športniki, judoisti, hokejisti in gimnastičarji iz različnih ruskih regij radi prihajajo v Slovenijo. Veliko jih je med slovenskimi vrstniki že našlo prijatelje ali trenerje. Na pobudo veleposlaništva je ta usmeritev našega sodelovanja posebej zapisana v medvladnem Programu sodelovanja na področju kulture, izobraževanja in športa.

Razvoj stikov med mladimi, ki temelji na prijateljskih medčloveških odnosih, še enkrat potrjuje, da so temelji razvoja rusko- slovenskega sodelovanja na najrazličnejših področjih zelo trdni, perspektive pa imenitne.

Izredni in polnomočni veleposlanik Ruske federacije v Republiki Sloveniji, Doku Zavgajev, posebej za RBTH.

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.