Putin: Rusija podpira stabilno Evropo in močan evro

1. ZDA in Rusija lahko dosežeta soglasje o Siriji

Predsednik je poudaril, da pogajanja med Rusijo in ZDA o sirskem vprašanju potekajo počasi. Za napredek je nujno potrebno ločevati med zmerno opozicijo in teroristi, kar ostaja nerešeno vprašanje že od samega začetka pogovorov. Istočasno je po mnenju predsednika v bližnji prihodnosti mogoče doseči napredek: »Ne izključujem možnosti, da se bomo lahko v bližnji prihodnosti o nečem strinjali in bomo skupaj predstavili dogovore mednarodni skupnosti.«

Poleg tega je Putin izjavil, da je Rusija v rednem stiku s Turčijo in ne nasprotuje njenim operacijam na severu Sirije.

2. Rusija podpira stabilno Evropo in močan evro

V zvezi s prihodnostjo Evropske unije in območja evra po Brexitu je Putin poudaril, da so vodilne države EU pri gospodarskih vprašanjih pragmatične, kar bo verjetno pripomoglo h krepitvi evra in rešitvi s tem povezanih vprašanj v Evropski uniji.

»Utegne priti do nekaterih odločitev, ki bodo utrdile skupino držav na enaki stopnji razvoja in bodo tako po mojem mnenju okrepile evro,« je dejal Putin. Spomnil je, da ima Rusija 40% svojih deviznih rezerv v evrih, zato je kljub političnim nestrinjanjem stabilnost v Evropi za Moskvo pomembna.

3. Rusija se je pripravljena pogovarjati z Japonsko o Kurilskih otokih

Eden od gostov foruma v Vladivostoku je bil tudi japonski predsednik vlade Šinzo Abe. Na vprašanje Bloomberga, ali je mogoč dogovor med Rusijo in Japonsko o Kurilskih otokih (otočje je predmet spora med Rusijo in Japonsko po koncu druge svetovne vojne), je Putin odgovoril, da je Rusija pripravljena obnoviti dialog, ki so ga pred nekaj leti zamrznili na pobudo japonske strani. Vendar tukaj ne bo šlo za trgovino z ozemlji, bosta pa strani iskali kompromis, ki bo ustrezal obema.

»Ne gre za kakršnokoli izmenjavo ali prodajo. Gre za iskanje rešitve, s katero ne bo oškodovana nobena od strani,« je poudaril Putin.

4. Ne dopuščamo ponovne presoje o rezultatih druge svetovne vojne

Novinar Bloomberga je v šali povprašal Putina, ali je denimo Rusija pripravljena oddati Kaliningrad (nekdanji Königsberg, ki je po drugi svetovni vojni pripadel Rusiji). Predsednik je vseeno odgovoril resno: ponovna presoja o rezultatih druge svetovne vojne je Pandorina skrinjica, ki bi jo bilo nevarno odpirati.

»Ne bi nam bilo treba govoriti samo o Kaliningradu, ampak tudi o vzhodnih ozemljih Nemčije, mestu Lvov, ki je bil nekdaj pod Poljsko, in tako dalje in tako naprej,« je izjavil Putin. Po njegovem mnenju tega raje ne bi dopustili.

5. Moskva bo nadaljevala z razvijanjem in diverzifikacijo odnosov s Pekingom

Padec obsega trgovine s Kitajsko (leta 2015 se je znižal na 70 milijard dolarjev, cilj pa je doseči 200 milijard dolarjev do leta 2020) je po mnenju ruskega predsednika povezan s padcem cen nafte in plina, ki sta tradicionalna izvozna artikla Rusije. Kljub temu Kitajska za Rusijo ostaja zelo pomemben partner, sodelovanje obeh držav pa zajema vse več področij.

Poleg čiste trgovine sta Rusija in Kitajska prešli na drugo stopnjo sodelovanja, pravi predsednik Rusije. Naštel je nova področja skupnega delovanja: vesoljski programi, strojegradnja, visoko hitrostna železnica, gradnja jedrske elektrarne na Tajskem in tako dalje.

6. Rusija se zavzema za zamrznitev količine pridobivanja nafte

Ob besedah o cenah nafte, ki so postale nizke brez primere, je Putin poudaril: Rusija podpira idejo stabilizacije cen preko zamrznitve količine pridobivanja nafte in ne spreminja svojega stališča. Stabilizacija cen ni bila mogoča zaradi politike drugih držav, ki služijo na račun nafte, kot je Saudska Arabija. Predsednik je izjavil, da bodo to vprašanje mogoče načeli na srečanju z namestnikom saudskega princa na vrhu G20.

Po mnenju Putina bi bila idealna politika držav prodajalk nafte videti takole: zamrznitev pridobivanja na določenih stopnjah ob določenih izjemah za Iran, ki je prišel na trg po odpravi sankcij. »Iran začenja z zelo nizke pozicije, ki je povezana z znanimi sankcijami do te države. Bilo bi nepošteno, da pustimo Iran na stopnji, h kateri so pripomogle sankcije,« je izjavil Putin.

Kakšno Evropsko unijo potrebuje Rusija?

7. Kremelj je pripravljen zmanjšati vlogo države v ruskem gospodarstvu

Ob omembi verjetne prodaje 19,5% delnic največje ruske naftne družbe Rosneft (država ima trenutno v lasti 69,5% delnic) je Putin izjavil, da Rusija podpira nadaljevanje privatizacije v gospodarstvu. Prodajo delnic Rosnefta načrtujejo že letos. Putin je tudi dejal, da Rusija namerava privatizirati določen delež delnic v družbi ALROSA, ki je eno od največjih podjetij za pridobivanje diamantov na svetu.

8. Rusija ni povezana z vdorom v strežnike Demokratske stranke in je pripravljena sodelovati z vsakim predsednikom ZDA

Putin je še enkrat zanikal obtožbe, da je Rusija kriva za vdor v strežnike Demokratske stranke ZDA. Pred kratkim so se v zahodnih medijih pojavljale interpretacije, da za razkritjem informacij stojijo ruski hekerji. »O tem ne vem nič, Rusija na državni ravni tega nikoli ni storila,« je poudaril predsednik.

»Ali je sploh pomembno, kdo je vdrl v podatke predvolilnega štaba Clintonove? Je to dejansko pomembno? Pomembna je vsebina, s katero je bila družba seznanjena,« je bil jasen Putin. 

Na vprašanje, ali bi v Beli hiši raje videl Clintonovo ali Trumpa, je ruski predsednik odgovoril: »Želel bi delati z osebo, ki je sposobna sprejemati odgovorne odločitve in izpolniti vsak dogovor, ki ga sprejmemo.« Rusija se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav, je poudaril.

9. G20 se mora osredotočiti na gospodarstvo

O naraščajoči politizaciji vrha G20 (ta bo potekal 4. in 5. septembra v mestu Guangdžov na Kitajskem) je ruski predsednik spomnil, da je »dvajseterica« predvsem forum za pogovore o gospodarstvu in se je zato potrebno koncentrirati ravno na gospodarska vprašanja.

»Mislim, da se v to ne bi smelo vmešavati G20, obstajajo druge platforme,« je Putin odgovoril na vprašanje, ali bi na vrhu morda lahko govorili o sirskem vprašanju. Za takšna vprašanja sta po njegovem mnenju najbolj primerna Organizacija Združenih narodov in Varnostni svet OZN.

10. Odnosi med Rusijo in Veliko Britanijo so odvisni od ZDA

Na vrhu G20 v mestu Guangdžov se bo Putin prvič srečal z novo britansko premierko Thereso May. Na vprašanje, kako se bodo razvijali rusko-britanski odnosi v kontekstu Brexita, je Putin odgovoril: »Odnosi Združenega kraljestva do Rusije niso odvisni le od prisotnosti ali odsotnosti v EU, temveč od njenega posebnega odnosa z ZDA.«

Rusko-britanski odnosi, ki v zadnjem času po mnenju Putina niso bili najboljši, bi se lahko izboljšali, če bi imel London bolj neodvisno zunanjo politiko.

Lavrov: Rusija ne izbira med Evropo in Azijo

© Rossijskaja Gazeta. Vse pravice pridržane.